Kako je nastala Zemlja? Se nam odgovor obeta v kapsuli, ki nosi delce asteroida?

Na rekordno hitri poti na Zemljo bo kapsula na nebu oblikovala ognjeno kroglo, vendar bo zaradi toplotnega ščita in padal njeno padanje upočasnjeno, pristala pa bo v zahodni puščavi Utaha. "Ko bomo na Zemljo pripeljali 250 gramov asteroida Bennu, bomo imeli dostop do materiala, ki je obstajal še pred našim planetom, morda celo do zrn, ki so obstajala pred našim osončjem," je pojasnil profesor Dante Lauretta, glavni raziskovalec za BBC.

Kot je poudaril Lauretta, skušajo s tem sestaviti delčke naših začetkov ter odgovoriti na vprašanji, kako je nastala Zemlja in zakaj je na njej mogoče živeti. "Od kod voda v oceanih, od kod zrak v našem ozračju in, kar je najpomembneje, od kod izvirajo organske molekule, iz katerih je sestavljeno vse življenje na Zemlji?"

Nasa namreč predvideva, da so bile mnoge ključne komponente dejansko dostavljene na naš planet v dežju asteroidov, od katerih so bili mnogi morda prav takšni kot Bennu. Ti delci, ki jih bo kapsula prinesla s seboj, bi lahko razkrivali marsikaj pomembnega za človeštvo.

In to se zdaj zdi dosegljivo prav s kapsulo Osiris-Rex, ki je osrednji dejavnik ambiciozne misije za vzorčenje asteroidov. Osiris-Rex je izredno pomemben, ker bi nam poleg tega, da lahko pomaga razumeti nastanek življenja na Zemlji, lahko pomagal tudi bolje razumeti asteroide, ki bi v prihodnosti morda zadelili Zemljo.

Osiris-Rex je na svoji sedem let trajajoči in sedem milijard kilometrov dolgi poti tako le streljaj stran od našega planeta. Ko bo kapsula varno pristala na tleh, jo bodo odpeljali v vesoljski center Johnson v Teksasu, kjer so za analizo vzorcev zgradili posebno sobo. Eden prvih znanstvenikov, ki bo v roke zajel material, bo dr. Ashley King iz londonskega Prirodoslovnega muzeja. "Želimo opraviti prve meritve, to je neverjetno vznemirljivo," je dr. King poudaril za BBC.

Potem, ko bo kapsula odložila svoje vzorce, bo svojo pot nadaljevala na naslednji asteroid v bližini Zemlje 99942 Apophis. Poleg tega bo kapsula dobila novo ime, in sicer Osiris-Apex. Asteroid Apophis bo namreč 13. aprila 2029 preletel Zemljo, opazovanje pa se bo začelo 8. aprila 2029, 21. april naj bi bil datum, ko se bo kapsula srečala z asteroidom. Osiris-Apex bo okrog asteroida krožil približno 18 mesecev, podobno kot pri asteroidu Bennu.

Kako je kapsula vzela delec asteroida?

Vsekakor ni bila preprosta naloga spustiti se do asteroida in mu ukrasti delček snovi. Ravno zato je kapsula toliko časa krožila, opazovala in analizirala asteroid, da bi izbrala pravi trenutek za svojo nalogo. Ob prihodu je namreč Osiris-Rex ugotovil, da je Bennu veliko bolj kamnit, kot je bilo pričakovano in da ni območij, ki bi ustrezala prvotnim varnostnim merilom misije za zbiranje vzorca. Kapsula je nato krmarila z veliko natančnostjo, kar je znanstvenikom omogočilo, da so se odločili za lokacijo vzorca.

Svojo pot je kapsula začela 8. septembra 2016, 22. septembra 2017 je prvič preletela Zemljo in se 3. decembra 2018 spogledala z Bennujem. 20. oktobra 2020 se je kapsula na hitro dotaknila asteroida v akciji, imenovani "Dotakni se in pojdi" in z njegove površine vzela vzorec. Osiris Rex se je spustil do asteroida, pri čemer je imel na sebi nameščen tri metre dolg drog z mehanizmom za zajemanje. Ob tem je izstrelil plin, da se je vsebina na površini nekoliko premešala. Prvotni cilj je bil sicer zajeti vsaj 60 gramov, Nasa pa sedaj trdi, da so z asteroida pobrali kar 250 gramov. Osiris-Rex je 7. aprila 2021 opravil zadnji prelet asteroida in se od njega poslovil. 

Osiris-Rex tehta več kot dve metrični toni, polovico te teže pa predstavlja gorivo. 

Zakaj ravno asteroid Bennu?

Asteroid Bennu je bil izbran za cilj raziskave, ker ga smatrajo za "časovno kapsulo" osončja. Asteroidi so kamniti ostanki brez zraka, ki so ostali od zgodnjega nastanka našega osončja pred približno 4,6 milijarde let.  V kaotičnih razmerah zgodnjega Osončja so manjši in večji kamni trkali skupaj, pri čemer so se združevali v kamnine in na koncu v planetezimale – telesa, ki niso dovolj velika, da bi iz njih nastali planeti. Nadaljnji trki so te planetezimale razbili, iz teh delcev in kamnin pa so nastali asteroidi, ki jih poznamo danes. Od tod tudi poimenovanje "časovna kapsula", ker asteroidi v sebi skrivajo znanje o našem planetu.

Asteroid Bennu ima zelo temno površino in je uvrščen med asteroide tipa B, podtipa ogljikovih asteroidov tipa C. Takšni asteroidi pa veljajo za primitivne, saj so od časa nastanka doživeli le malo geoloških sprememb. Izbran je bil tudi zaradi razpoložljivosti neokrnjenega ogljikovega materiala, ki je ključni element v organskih molekulah, potrebnih za življenje, asteroid pa je tudi predstavnik snovi iz obdobja pred nastankom Zemlje. Bennu vsebuje veliko vode, ki je vezana v mineralih. Znanstveniki bodo sedaj preverjali, ali je razmerje različnih vrst vodikov atomov v tej vodi podobno razmerju v zemeljskih oceanih. 

Če je bila zgodnja Zemlja tako vroča, kot menijo nekateri strokovnjaki, bi najdba H20 na Bennuju potrdila tezo, da je bilo poznejše "bombardiranje" z asteroidi zelo pomembno pri zagotavljanju vode za naše oceane.

Nasa meni, da je Bennu najnevarnejša skala v Osončju, zaradi svoje poti skozi vesolje pa ima med vsemi najbolj znanimi asteroidi tudi največjo verjetnost, da bo trčil v Zemljo. Toda verjetnost je kljub temu zelo majhna, morebitni trk pa bi prišel na vrsto šele konec naslednjega stoletja.