Ko so se pred 40 leti vladarji Emiratov odločili, da se bodo poskušali usmeriti v druge ekonomske priložnosti, večina ni vedela, zgolj upala, da bo prišlo do takšnega napredka. Slednji je v Emiratih očiten takoj, ko pristanemo v Dubaju ali pa Abu Dabiju. Še pred 30 leti manjše puščavsko mesto ima danes podobo večjih mest v ZDA ali pa Evropi. Turisti, ki prihajajo iz tujine, že med pristajanjem lahko vidijo najvišjo stavbo v Emiratih, slavno Burj Kalifo, pristanejo pa z eno od letalskih družb, ki so postale ključnega pomena za razvoj turističnih kapacitet puščavskih držav. Emirates, FlyDubai in Etihad so postali osrednja povezovalna podjetja na svetu.
Emirati imajo zanimiv razvoj, ki je bil bolj ali manj skrbno načrtovan, a kljub temu je izjemno spremenil podobo držav. Predstavljajte si naslednje: leta 1971 je v Emiratih živelo približno 600.000 ljudi, leta 2005 jih je bilo približno štiri milijone, danes pa tam prebiva že 10 milijonov ljudi. Velika večina novih prebivalcev je delovna sila, ki je prišla iz tujine. Lokalno prebivalstvo predstavlja le 11 odstotkov prebivalcev države. Postali so metropolitansko mesto, ki je obdržalo kulturo, identiteto, a ni šlo brez težav.
Tujci se pogosto soočajo s slabimi delovnimi pogoji, z zakonodajo, ki jim ne gre v prid, pa tudi z nekoliko slabšim odnosom do tujcev, ki izhajajo iz Indije, Pakistana, Bangladeša … Za Evropejce so Emirati vstop v kulturo, o kateri smo večinoma gledali na televizijskih zaslonih. Še pred pandemijo je tja potovalo na milijone turistov, da obiščejo nekakšno ustvarjeno podobo, ki jo imajo Emirati. Sloves je pomemben in v Dubaju ali Šardži je to še najbolj očitno.
Eden večjih Emiratov Šardža je nekoliko drugače razvit kot Dubaj, a veljajo podobna pravila razvoja. Avtomobili in ceste so po razvoju precej razvite po ameriških modelih - večje kot je, bolj je popularno. Kamorkoli boste šli, so stavbe pogosto klimatizirane do subarktičnih temperatur, tako da boste izmenično zmrznili, nato pa doživeli toplotni šok. V nasprotju s prepričanjem so poletja v Emiratih dvojni pekel - visoke temperature, ki se pogosto dvignejo nad 40 stopinj in visoka vlaga. Zato je priporočeno, da te države obiščete v zimskih mesecih, ki so, kot je rekel eden izmed sopotnikov na letalu "kot Ljubljana v pomladanskih mesecih."
Pomlad je v dnevih, ko se nočna temperatura dvigne nad 30 stopinj, lepa misel, a se boste tako kot večina domačinov hitro navadili, da je notranjost ohlajena na nižje temperature, kot je priporočeno.
"Kam sem spet dala jopo?" je vprašala prijateljica pri kosilu. "Vas nič ne zebe?" je nejeverno vprašala, mi pa smo odgovorili, da smo izgubili občutek. Hrana je seveda bila fantastična, tudi cene niso bile previsoke, a po dveh dneh knajpanja nismo vedeli, česa se bolj bojimo - odhoda na 40 stopinj in 60 odstotkov vlage ali hladilnikov v notranjosti. Kompromis je bil morje.
Odšli smo v mesto Khor Fakkan, dobro uro iz Shardže, ki je obdržalo kar precej pristnosti. Majhne trgovine in 'souki' so dostopni, cene povprečne, ljudje pa veliko bolj sproščeni. Tako v Dubaju kot v drugih mestih strežejo predvsem tuji delavci, tako da je mogoče sporazumevanje v angleščini. Za povprečno ceno so na voljo posebni čolni za turiste, v katerih vas peljejo ob obali, do otokov, določenih plaž in tudi na potapljaške izlete h koralnim grebenom.
Khor Fakkan gleda na Omanski zaliv oziroma odprto morje vse do Indije. 40 stopinj je na morju lažje prenašati, čas pa tudi počasneje teče, saj lokalno prebivalstvo načeloma med vročimi dnevi ne preživlja ogromno časa pod soncem. Vodeni ogledi imajo pogosto vojaški prizvok, saj je zaželeno, da na določeno točko prispete čim prej, nato pa čakate. Izbira lokacije čakanja je vaša - zunaj na 40 stopinjah ali v klimatiziranih vozilih na 20. O, Bog.
"Zdaj vas bomo peljali na razgledno točko na Khor Fakkan, pred tem pa si bomo ogledali slap." Slap? Spraševati se začnemo o slapu in opazujemo puščavo okoli nas. “To je denar od nafte, ki bi ga radi porabili za razvoj in turizem. Pogosto je - zato, ker lahko,” povedo domačini. In ja, tako smo lahko v tem mestu, skoraj v centru, videli hrib, ki so ga modelirali zato, da po njem teče slap - medtem, ko so nas obkrožali pesek in palme. To je ena izmed tistih presenetljivih reči v Emiratih, kot je prav tako največje pokrito smučišče v Dubaju. Nenavadnih idej za razvoj turizma in stvari, s katerimi bi radi privabili turiste, je ogromno.
Ena od zanimivosti je tudi razgledna točka več kot 700 metrov nad morjem, ki so jo postavili pred kratkim. Da so jo lahko postavili, so morali zgraditi novo cesto, ki je širša od avtoceste in oskubiti precej hriba. Na vrhu čaka steklena stavba, ki je seveda klimatizirana in ima lokal ter neverjeten razgled. Razgledno točko obkroža številno cvetje, za vzdrževanje le-tega pa so morali na vrh potegniti posebne cevi z vodo, ki mu omogočajo, da preživi.
Potrebno je razumeti, da se je v petdesetih letih populacija v Emiratih povečala za 17-krat. Starejše generacije razvoj sicer pozdravljajo, saj se je njihovo življenje v samo treh desetletjih občutno spremenilo. Izjemen razvoj je ustvaril svojevrstno arhitekturo, ki je značilna za arabske države, pogosto pa so bili arhitekti iz zahodnih držav. Gre za preplet novih tehnologij s tradicijo, ki se je razvijala dolga stoletja, zato vsak, ki obišče Emirate, lahko doživi tisto, kar želi. Staro, novo in mešanico obojega, vse pa s svojevrstnim priokusom.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.