Kako je CIA med covidom s širjenjem teorij zarote mešala štrene Kitajski

Reuters se je v obsežnem posebnem poročilu razpisal o tem, kako je ameriška vojska sredi krize s covidom sprožila tajni program, da bi na Filipinih diskreditirala kitajsko cepivo Sinovac. Eden od razlogov naj bi bilo povračilo za prizadevanja Pekinga, da za pandemijo obtoži Washington. 

ZDA naj bi opazile vse večji vpliv Kitajske na Filipinih, v državi, ki jo je smrtonosni virus še posebej močno prizadel. Njihov namen pa je bil zasejati dvom o varnosti in učinkovitosti cepiv in vse druge pomoči za reševanje življenj, ki jo je dobavila Kitajska. Prek lažnih spletnih profilov so obsojali kakovost obraznih mask, testnih kompletov in prvega cepiva, ki je bilo na voljo na Filipinih – kitajskega cepiva Sinovac.

Reuters piše, da je identificiral najmanj 300 računov na X, nekdanjem Twitterju, ki se ujemajo z opisi, ki so jih delili nekdanji vojaški uradniki ZDA, seznanjeni z operacijo na Filipinih. 

"Covid je prišel iz Kitajske in tudi cepivo je prišlo iz Kitajske, ne verjemite Kitajski!" je tipičen tvit iz julija 2020. Druga objava se glasi: "Iz Kitajske – osebna zaščitna oprema, maska za obraz, cepivo: ponaredek. Toda koronavirus je resničen."

Potem ko je Reuters povprašal X o spornih računih, je družbeni medij odstranil profile in ugotovil, da so del usklajene kampanje botov – na podlagi vzorcev dejavnosti in notranjih podatkov.

Ugotovili so, da naj bi se kampanja začela spomladi 2020 in se je razširila izven jugovzhodne Azije, preden je bila sredi leta 2021 zaključena. S prilagajanjem propagandne kampanje lokalnemu občinstvu po Srednji Aziji in Bližnjem vzhodu je Pentagon uporabil kombinacijo lažnih računov družbenih medijev na več platformah za širjenje strahu pred kitajskimi cepivi med muslimani v času, ko je virus ubijal na desettisoče ljudi. Ključni del strategije: okrepiti sporno trditev, da bi se lahko kitajska cepiva po islamskih pravilih štela za prepovedana, ker cepiva včasih vsebujejo svinjsko želatino.

Kampanja se je začela pod predsednikom Donaldom Trumpom in nadaljevala tudi v predsedovanju Joeja Bidna. Medtem ko je bil Trump osebno znan po ostri retoriki proti Kitajski zaradi covida, je tudi Bidnova Bela hiša z viška gledala cepiva, ki so jih izdelali tekmeci.

Tiskovni predstavniki Trumpa in Bidna se, tako Reuters, niso odzvali na prošnje za komentar o tajnem programu.

Je pa visoki uradnik obrambnega ministrstva priznal, da je bila ameriška vojska vpletena v tajno propagando, da bi omalovaževala kitajsko cepivo v državah v razvoju, vendar ni želel posredovati podrobnosti.

Tiskovna predstavnica Pentagona je dejala, da ameriška vojska "uporablja različne platforme, vključno s socialnimi mediji, da se zoperstavi zlonamernim napadom, namenjenim ZDA, zaveznikom in partnerjem". Opozorila je tudi, da je Kitajska začela "dezinformacijsko kampanjo, da bi lažno obtožila ZDA za širjenje covida-19".

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je medtem v elektronski pošti sporočilo, da že dolgo trdi, da ameriška vlada manipulira s socialnimi mediji in širi dezinformacije.

Veleposlaništvo Filipinov v Washingtonu ni odgovorilo na Reutersovo poizvedovanje, so pa nekateri humanitarni delavci na Filipinih, ko jim je Reuters povedal za situacijo, izrazili ogorčenje, saj da takšen program ogroža civiliste zaradi morebitnih geopolitičnih koristi. 

Da za kaj takšnega ni opravičila, je dejal Daniel Lucey, specialist za nalezljive bolezni na medicinski fakulteti Geisel v Dartmouthu. "Zgrožen in razočaran sem, ko slišim, da bi vlada ZDA storila kaj takšnega," je dejal Lucey, nekdanji vojaški zdravnik, ki je pomagal pri odzivu na napade z antraksom leta 2001.

Ocenil je, da je podžiganje strahu pred kitajskimi cepivi spodkopavalo splošno zaupanje javnosti v vladne zdravstvene pobude, vključno s cepivi, izdelanimi v ZDA, ki so bila na voljo pozneje. Čeprav je bilo ugotovljeno, da so kitajska cepiva manj učinkovita od ameriških cepiv Pfizerja in Moderne, je vsa odobrila Svetovna zdravstvena organizacija. Sinovac se na Reutersovo prošnjo za komentar ni odzval.

Po propagandnih prizadevanjih ZDA pa je takratni filipinski predsednik Rodrigo Duterte postal tako zgrožen nad tem, kako malo Filipincev se je bilo pripravljenih cepiti, da je zagrozil z aretacijo ljudi, ki so zavrnili cepljenje.

Filipini so imeli eno najslabših stopenj cepljenja v jugovzhodni Aziji. Samo 2,1 milijona od 114 milijonov državljanov je bilo v celoti cepljenih – daleč od vladnega cilja 70 milijonov. Do takrat, ko je Duterte spregovoril, je število primerov covida preseglo 1,3 milijona, zaradi virusa pa je umrlo skoraj 24.000 Filipincev. K najhujši umrljivosti v regiji je pripomogel odklonilen odnos do cepljenja. 

Medtem ko so zdravstveni delavci zgroženi, ker so zaradi zunanjih vplivov umirali tudi ljudje, ki bi sicer morda preživeli, vojaški viri pravijo, da na to niso gledali z vidika javnega zdravja, ampak – kako očrniti Kitajsko.

Tajne psihološke operacije so med najbolj občutljivimi programi vlade. Z njihovim obstojem je seznanjenih le malo ljudi v ameriških obveščevalnih in vojaških agencijah. Takšne programe obravnavajo posebej previdno, ker bi njihova izpostavljenost lahko škodovala tujim zavezništvom ali stopnjevala konflikt s tekmeci.

V zadnjem desetletju so si sicer nekateri ameriški uradniki za nacionalno varnost prizadevali za vrnitev k agresivnim skrivnim propagandnim operacijam proti tekmecem, ki so jih Združene države izvajale med hladno vojno. 

Psihološka vojna ima svojo vlogo v vojaških operacijah ZDA že več kot sto let, čeprav se je sčasoma spreminjala v slogu in vsebini. V bojnih misijah po Vietnamu, Koreji in Kuvajtu so pogosto odmetavali letake, da bi zmedli sovražnika ali spodbudili njegovo predajo.

Po napadih Al Kaide leta 2001, ko so se Združene države borile proti sovražniku v senci, je Pentagon začel voditi bolj ambiciozen psihološki boj, ki je bil prej povezan le s Cio. Pentagon je ustanovil novičarske hiše, plačeval ugledne lokalne osebnosti in včasih financiral televizijske nadaljevanke, da bi lokalno prebivalstvo obrnil proti militantnim skupinam ali milicam, ki jih podpira Iran, so za Reuters povedali nekdanji uradniki za nacionalno varnost.

Za razliko od prejšnjih psiholoških misij, ki so iskale posebno taktično prednost na bojišču, so operacije po 11. septembru upale, da bodo ustvarile širšo spremembo javnega mnenja v celotnih regijah.

Do leta 2010 je vojska začela uporabljati orodja družbenih medijev, pri čemer je izkoriščala lažne račune za širjenje sporočil. Po besedah sedanjih in nekdanjih vojaških uradnikov vojska danes uporablja razvejan ekosistem vplivnežev na družbenih omrežjih, spremljevalnih skupin in prikrito postavljenih digitalnih oglasov, da bi vplivala na  občinstvo.

Seveda je med covidom svojo propagando izvajala tudi Kitajska. Takrat je napovedala ambiciozen program pomoči, ki je vključeval pošiljanje mask, ventilatorjev in lastnih cepiv – ki so jih takrat še testirali – v države v težavah. Maja 2020 je Ši napovedal, da bo cepivo, ki ga razvija Kitajska, na voljo kot "globalna javna dobrina" in bo zagotovilo "dostopnost cepiva in cenovno dostopnost v državah v razvoju". 

Washington se je medtem zavzemal za to, da se najprej cepijo Američani, in ni postavil nobenih omejitev glede tega, kaj lahko farmacevtska podjetja zaračunajo državam v razvoju za preostala cepiva, ki jih Združene države ne uporabljajo. Dogovor je podjetjem omogočil, da se "trdo pogajajo" z državami v razvoju in jih prisilijo, da sprejmejo visoke cene, je dejal Lawrence Gostin, profesor medicine na univerzi Georgetown, ki je sodeloval s Svetovno zdravstveno organizacijo.

Po navedbah treh nekdanjih ameriških uradnikov so se vodje Facebooka prvič obrnili na Pentagon poleti 2020 in vojsko opozorili, da so delavci Facebooka zlahka identificirali lažne vojaške račune. Vojska pa je trdila, da se mnogi njeni lažni računi uporabljajo za boj proti terorizmu, in prosila Facebook, naj ne odstrani vsebine. Pentagon se je zavezal, da bo prenehal širiti propagando, povezano s covidom. V praksi se je sicer kampanja nadaljevala.

Do pomladi 2021 je Svet za nacionalno varnost ukazal vojski, naj preneha z vsemi sporočili proti cepivom. "Rekli so nam, da moramo biti za cepivo, za vsa cepiva," je dejal nekdanji višji vojaški častnik, ki je pomagal nadzirati program. 

Kljub temu naj bi se skrivna propagandna prizadevanja Pentagona nadaljevala. V nezaupnem strateškem dokumentu so najvišji generali Pentagona lani zapisali, da lahko ameriška vojska spodkopava nasprotnike, kot sta Kitajska in Rusija, z uporabo "dezinformacij, ki se širijo po družbenih medijih, lažnih pripovedi, prikritih kot novice, in podobnih subverzivnih dejavnosti [za] oslabitev družbenega zaupanja s spodkopavanjem temeljev vlade".