Skupina približno 60 slovenskih upokojencev je pod vodstvom Pavla Ruparja v torek prispela v Bruselj, kjer so opozarjali na domnevno "nepravično obravnavo določenih civilnih iniciativ s strani slovenske vlade". Sestali so se tudi s slovenskima evroposlancema Romano Tomc in Milanom Zverom. Kot so nam potrdili v Zverovi poslanski pisarni, so protestniki prišli v Bruselj na njegovo povabilo, stroške pa so sofinancirali oni.
"Del stroškov, ki so nastali ob obisku upokojencev, ki so na svoje težave želeli opozoriti tudi v Bruslju in ob tem spoznati delo Evropskega parlamenta, je v sklopu proračuna za obiske skupin obiskovalcev Evropskega parlamenta sofinancirala tudi moja pisarna." Pri Zveru so še dodali, da poskušajo pomagati vsaki skupini, ki zaprosi za pomoč pri obisku Evropskega parlamenta. "Ker pa je letni proračun za obiske žal premajhen, imajo običajno prednost tisti, ki za to zaprosijo dovolj zgodaj, tako kot so to storili v Inštitutu 1. oktober."
Ob tem je treba dodati, da socialna politika ni v pristojnosti evropskih institucij in Evropski parlament nima vloge na področju pokojnin v državah članicah Unije.
Letno 2500 skupin, 80.000 obiskovalcev
Pa gre res za (pre)majhne proračune? Število ljudi, ki preko sponzoriranja Evropskega parlamenta in izrecnega povabila poslancev pridejo na obisk v parlament, znaša okrog 80.000 oz. 2500 skupin, pojasnjujejo na Generalnem direktoratu za informiranje. Vsak poslanec lahko povabi do 110 sponzoriranih obiskovalcev na leto v skupinah z najmanj desetimi obiskovalci. Člani lahko v času plenarnih zasedanj povabijo največ pet skupin na leto v Strasbourg ali v Bruselj. Skupine prejmejo subvencijo, ki delno pokriva potne stroške, stroške nastanitve in obroke.
Dodatno na direktoratu pojasnjujejo, da se subvencije izplača z bančnim nakazilom, višina pa se izračuna na podlagi treh dejavnikov, ki se pomnožijo s številom obiskovalcev: potni stroški – cena na podlagi kilometra (0,09 evra na kilometer) za razdaljo med krajem odhoda skupine in Brusljem ali Strasbourgom, stroški hotela v primeru prenočitve (60 evrov) in stroški prehrane (40 evrov). Povrnejo se samo dejanski stroški, še dodajajo.
Pred parlamentom leta 2021 tudi kolesarji
Julija 2021 so se predstavniki petkovih kolesarskih protestov odpravili v Strasbourg, kjer so pred Evropskim parlamentom pripravili protestno akcijo. Takrat so pozivali evropske inštitucije, naj "odločno ukrepajo in zaščitijo vladavino prava v Sloveniji". Takrat je na plenarnem zasedanju parlamenta govoril bivši premier vlade Janeza Janša, proti kateremu so petkovi kolesarji pripravljali redne proteste v slovenski prestolnici.
O takratnem protestu v Bruslju smo govorili tudi z njihovim najvidnejšim predstavnikom Jašo Jenullom, ki nam je povedal, da so jih tja povabili iz poslanske Skupine Zelenih, v kateri sicer ni slovenskih poslancev. Kot pojasnjuje Jenull, so se s predstavniki Zelenih srečali med njihovim obiskom Slovenije, kjer so preverjali dejstva v zvezi s stanjem v državi. "Tam smo z njimi navezali stike in nato na njihovo povabilo prišli v Evropski parlament." Dodaja, da sta iz Slovenije prispela le on in Tea Jarc, v Strasbourgu pa so se jim pridružili še drugi protestniki.
Jenull je kritičen do Ruparjeve iniciative in pravi, da med dogodkoma ni primerjave. "To sedaj je poskus kopiranja naših iniciativ in tega, kar smo kot civilna družba v dveh letih uspeli narediti." Jenull še dodaja, da so v Bruslju v času Janševe vlade potekali tudi samoorganizirani protesti.
KOMENTARJI (345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.