Veliko je ugank: letalo pristalo brez koles, velika hitrost, zidovi preblizu steze

Oblasti še vedno vodijo preiskavo, ki bo pokazala pravi razlog tragičnega pristanka korejskega letala. Pojavila pa so se ugibanja o možnih vzrokih, nekaj prič naj bi povedalo, da so opazile, da je letalo pred pristankom trčilo v jato ptic, predvsem nenavadno pa je to, da letalo na posnetkih, ki so preplavili splet, ni imelo spuščenih pristajalnih koles. 

Več pojasnil nam je podal Jure Griljc, strokovnjak za letalsko varnost, bivši policijski preiskovalec letalskih nesreč in zdajšnji direktor slovenskega letalskega podjetja Flycom Aviation. Povedal je, da je preuranjeno zaključiti, kaj bi lahko botrovalo nesreči. "Dejstvo pa je, da je letalo pristalo brez koles, in kar nas lahko skrbi, je, da gre za Boeing 737 – enega od najbolj zanesljivih in najbolj pogosto uporabljenih letal, ki je sposobno pristati tudi brez koles," je povedal Griljc in dodal, da je nenavadna tudi zasnova samega letališča, saj ima neposredno ob ali pred stezo postavljene zidove, v katerega je tudi trčilo letalo, po mnenju Griljca je to nenavadno za standarde pri gradnji letališč.

Glede na to, da na posnetku lahko vidimo, da letalo pristaja brez iztegnjenega pristajalnega podvozja, letalo pa pristaja z veliko hitrostjo, je mnenja, da je imelo letalo še kakšno drugo težavo, ne le nedelujoče podvozje. "Ta letala imajo električne sisteme  za dvig in spust koles, v primeru nedelovanja električnega sistema pa tudi alternativno metodo oziroma ročni spust, ki ima za rezultat gravitacijsko iztegnjenje pristajalnega podvozja," je povedal Griljc.

Bi bil za nesrečo lahko kriv trk z jato ptic?

"Trki letal s pticami so v okolici letališč pogost pojav, vendar sam ne vidim povezave, zakaj se pristajalna kolesa zaradi trka s pticami ne bi spustila," je mnenja strokovnjak. Kot meni, bi v tem primeru šlo za problem delovanja pogonskih motorjev in ne spuščanja koles, vendar pa nedelovanje motorjev lahko povzroči tudi motnje v delovanju hidravlike. 

Kar se mu še zdi nenavadno, je to, da letalo pred pristankom ni vstopilo v tako imenovan letališki krog čakanja, kjer bi posadka lahko dodatno diagnosticirala težave z pristajalnim podvozjem, če so jih zaznali. "Kolesa na tovrstnih letalih se spustijo že v zgodnji fazi končnega prileta in ne čisto na koncu pred pristankom. Poleg tega pa bi se v tem primeru tudi letališke reševalne službe lahko pripravile na zasilni pristanek letala brez spuščenih koles," je povedal in dodal, da poznamo v tem primeru več procedur, v eni od njih se stezo lahko prekrije s peno, ob stezi pa čaka več reševalnih in gasilskih vozil. "Nič od tega z dosegljivih posnetkov ni razvidno," je povedal.

Na kaj bo preiskava letalske nesreče osredotočena?

Griljc pravi, da bodo reševalne ekipe najprej iskale morebitne preživele, gasilci so že pogasili požare, nato na kraj pride poseben tim preiskovalcev, sestavljen iz policijskega in letalskega preiskovalnega organa, ki preiskavo vodi. 

"Ker je bilo udeleženo Boeingovo letalo, ne dvomim, da bodo na kraj prispeli tudi preiskovalci ameriške agencije za varnost v prometu in predstavniki proizvajalca. Na kraju se išče različne materialne dokaze, opravijo se razgovori z morebitnimi preživelimi, očividci, veliko pa k preiskavi vedno pripomorejo tudi analizirani podatki iz tako imenovanih črnih skrinjic, ki ponavadi prispevajo ključne podatke, da preiskovalci lahko sestavijo zgodbo," je pojasnil Griljc. Razložil pa je tudi, da gre tu za dva ločena sistema, in sicer "zapisovalnih podatkov in parametrov o letu in zapisovalnih zvoka iz kokpita letala". 

Poudarja pa, da je ugotavljanje razloga nesreče v tej fazi preuranjeno in da je v tem momentu ključno, da reševalci skušajo najti morebitne preživele.

Griljc je dodal še, da na srečo v Sloveniji v novejši zgodovini nismo imeli tako hudih letalskih nesreč, so pa te vedno možne. "Slovenska policija ima ustrezno število usposobljenih preiskovalcev, ki se tudi redno usposabljajo za tovrstne primere. Policija v teh primerih seveda tesno sodeluje s Službo za preiskavo letalskih nesreč, ki je organizirana v okviru ministrstva za infrastrukturo, ki v takih primerih vodi vse preiskovalne aktivnosti na terenu," je povedal. Poudaril pa je tudi, da Slovenija zaradi svoje majhnosti sodeluje z največjimi evropskimi preiskovalnimi službami, kot je na primer francoska BEA.