Naravne katastrofe, ki so posledica delovanja narave ali človeka, so v prvem polletju povzročile za 77 milijard dolarjev (65,7 milijarde evrov) škode, je v četrtek sporočila švicarska pozavarovalnica Swiss Re. Število izgubljenih življenj zaradi katastrofalnih dogodkov v prvem polletju Swiss Re v sporočilu za javnost ocenjuje na okoli 4500. Pri tem je treba upoštevati, da so to podatki za prvi dve četrtletji, tovrstne katastrofe pa so običajno najpogostejše v tretjem.
Kot vemo, letošnje poletje Evropi ni prizanašalo. V začetku julija so se severno od nas borili s hudimi poplavami, v zadnjih tednih pa so ekstremni vročinski valovi posredno vodili do uničujočih gozdnih požarov.
Vremenoslovci pri AccuWeather pravijo, da bo jesen najbolj prizadetim območjem najbrž prizanesla, na udaru pa bodo drugi deli Evrope.
Srednji Evropi, vključno s Slovenijo, grozijo poplave
Člana mednarodne skupine za dolgoročno napovedovanje, Tyler Roys in Alan Reppert, pravita, da bo pojav La Niñe, ki se razvija v Tihem oceanu, vplival na vremenske vzorce po vsem svetu in bo gonilna sila za razmere v jeseni. Pod vplivom La Niñe naj bi se močne nevihte, ki so julija pustošile po severnem delu stare celine ter predvsem v Nemčiji in Belgiji povzročile katastrofalne poplave s številnimi smrtnimi žrtvami, postopoma premaknile južneje in se tako pojavljale tudi v naših krajih.
Po Roysovem mnenju jeseni lahko v srednji Evropi pričakujemo tudi poplave. Kot so zapisali na strani AccuWeather, naj bi bila deževna obdobja daljša od običajnih. Izključen ni niti pojav tako imenovanega medikana (beseda je sestavljena iz pojmov 'mediteran' in 'hurikan'). Bolj uveljavljen je izraz sredozemski ali genovski ciklon – kadar hladna fronta doseže zahodne Alpe, lahko nad Genovskim zalivom nastave nov ciklon in takrat so padavine v Sloveniji najobilnejše. Ob sredozemskem ciklonu nad nami zapiha okrepljen jugozahodni veter, ki iznad morja prinaša ogromne količine vlage. Toplo morje lahko v ozračje odda več vlage kot hladnejše, zato je visoka temperatura morja ključna za obilne padavine.
Ko topel in vlažen zrak trči ob gorske pregrade, se je prisiljen dvigniti, kar povzroči še dodatno krepitev padavin. V takih primerih lahko na kvadratni meter površine v samo enem dnevu pade tudi več kot 100 litrov padavin. Slovenski rekord znaša kar 363 litrov dežja na kvadratni meter, kolikor so 13. novembra 1969 izmerili v Bovcu. Posočje tudi sicer velja za najbolj mokro območje v Evropi.
Kot še izpostavlja Reppert, ni zanemarljivo, da je temperatura morske gladine v Sredozemlju v prvi polovici avgusta za približno tri do štiri stopinje Celzija višja od dolgoletnega povprečja. Obdobja močnih padavin se lahko razširijo tudi v južno Italijo in na Balkan, zlasti konec oktobra in novembra, še napovedujejo pri AccuWeather.
Po večini Evrope bodo to jesen temperature nekoliko višje od običajnih, menijo vremenoslovci. Predvsem na jugu Italije in na Balkanu pričakujejo, da bo toplo vreme vztrajalo dolgo v jesen. V Grčiji bodo v prvi polovici jeseni možni celo vročinski valovi, kar hkrati pomeni, da niso izključeni niti novi gozdni požari.
KOMENTARJI (142)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.