Na prvih osebnih pogovorih po začetku konflikta v Ukrajini je ruski predsednik Vladimir Putin jasno izrekel kritiko na račun Združenih držav Amerike. "Poskusi ustvarjanja enopolarnega sveta so v zadnjem času dobili povsem grdo obliko in so popolnoma nesprejemljivi," je dejal ruski predsednik. Kitajski predsednik Ši Džinping pa je Putinu zagotovil, da si je Kitajska z Rusijo pripravljena prizadevati, da bi prevzeli vlogo velikih sil in odigrali vodilno vlogo pri vnašanju stabilnosti in pozitivne energije v svet, ki ga pretresa socialni nemir.
"Zelo cenimo uravnoteženo držo naših kitajskih prijateljev v zvezi z ukrajinsko krizo," je Putin dejal Šiju. Dodal je, da Rusija razume pomisleke Kitajske, ne da bi pri tem navedel, katera vprašanja je Kitajska morda izpostavila v zvezi z Ukrajino. Putin je dodal, da se Rusija drži načela enotne Kitajske in obsoja provokacije ZDA in "njihovih satelitov" v Tajvanski ožini. Pozval je k globalni krepitvi SCO in izrazil prepričanje, da bo današnje srečanje pripomoglo h krepitvi rusko-kitajskega partnerstva.
Glede ruske invazije v Ukrajini sicer Kitajska ostaja nevtralna
Kitajska ohranja nevtralno držo glede ruske invazije v Ukrajini. Omejila se je predvsem na pozive k miroljubnemu reševanju sporov in nudenje humanitarne pomoči. Peking se sicer strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne. Trgovina med državama se je v preteklem času povečala, deloma tudi zato, ker kitajski izdelki zapolnjujejo tržne vrzeli v Rusiji, ki so nastale zaradi sankcij, Kitajska pa iz sosednje države kupuje bistveno več energije.
Odziv ZDA
"Ves svet bi moral biti enoten proti temu, kar počne gospod Putin. Kitajska je pred izbiro," je dejal predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby. Slednji pri tem ni pozabil dodati, da Kitajska neposredno ne podpira ruskega napada na Ukrajino, četudi se ni pridružila sankcijam proti Moskvi. Kirby je ocenil, da je pri srečanju šlo predvsem za dobrikanje Putina Kitajcem, ker je v Ukrajini pod velikim pritiskom zaradi nedavnih vojaških porazov.
Kremelj je sicer pred srečanjem pozitivno pozdravil pomen načrtovanega srečanja in opozoril na njegovo pomembnost ob napetostih z Zahodom. "Srečanje ima poseben pomen glede na trenutne mednarodne razmere," je novinarjem dejal Putinov svetovalec za zunanje zadeve in dejal, da bosta voditelja razpravljala o mednarodnih razmerah skupaj z regionalnimi vprašanji in njunim sodelovanjem.
Srečanje so pozorno spremljali po vsej Srednji Aziji, v evropskih prestolnicah in Washingtonu.
Kitajska se je namreč v luči ruske invazije v Ukrajini, odkrito postavila na stran Rusije in obsodila zahodne sankcije proti Moskvi. Rusija pa je vrnila na skoraj enak način in odločno podprla Kitajsko sredi napetosti z ZDA, ki so sledile nedavnemu obisku predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajvanu.
"Kitajska je zavzela uravnotežen pristop do ukrajinske krize, pri čemer je jasno izrazila svoje razumevanje razlogov, ki so Rusijo spodbudili k sprožitvi posebne vojaške operacije," je dejal ruski svetovalec, nanašajoč se na invazijo Moskve na Ukrajino.
Rusi upajo, da bodo skupaj našli pot skozi mednarodne sankcije, ki so močno prizadele njihovo gospodarstvo in vzpostavili nove trge za ruske izdelke ali pridobili nove dobavitelje za izdelke, ki jih ne morejo več uvažati iz Evropske Unije. Rusi še vedno želijo ohraniti podobo pomembnega člena Srednje Azije, četudi njihova moč počasi upada. "V Srednji Aziji so na Rusijo prej gledali kot na varnostnika, vendar so Rusi zdaj manj dobrodošli," je dejal Mikael Wigell, direktor raziskav na Finskem inštitutu za mednarodne zadeve ter strokovnjak za ruske in kitajske strategije.
V interesu Pekinga na drugi strani pa zagotovo ni to, da dovoli propad Rusije. V zadnjih šestih mesecih smo bili priča veliko izjavam Kitajske, ki so Rusom dale diplomatsko zavetje.
"Če se mednarodni sistem pomika od demokracije proti avtokraciji, bo Kitajska potrebovala Rusijo," je dejal Wigell. Kitajska bi prav tako lahko videla Rusijo kot koristnega partnerja pri podiranju demokracije, ker se Peking zaveda, da kakršna koli rast demokracije neposredno ogroža njegov nadzor nad državo. Kitajci morajo uspešno žonglirati, da Rusijo držijo blizu, vendar ne tako blizu, da bi si nakopali jezo zahodnih sankcij.
"Tveganje, ki ga zdaj prevzema Ši Džinpinga, je, da lahko domnevamo, da bodo ZDA začele bolj sankcionirati Kitajsko, če se bo preveč približala Rusiji," je dodal Wigell. Kitajska je namreč že začutila posledice, saj sta Estonija in Latvija prekinili sodelovanje v okviru srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Kitajske.
"Na koncu je za kitajsko gospodarstvo zahodni svet res zelo pomemben in obstaja velika odvisnost predvsem od zahodnih tehnologij," je dejal Wigell.
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.