Kaj bo storil Macron? Bo skušal ustaviti vzpon desnice?

Nedeljski prvi krog parlamentarnih volitev je bil za 46-letnega voditelja Francije precej porazen. Ravno tako, kot se je sedem let nazaj kot dokaj neznan politik zavihtel na predsedniško mesto, je očitno tako hitro zdaj tudi padel. 

Macron je presenetljivo potezo storil že po porazu na evropskih volitvah, ko je sklical predčasno glasovanjem z enim samim ciljem: zaustaviti Francijo, da bi se nagnila na desno stran. A kot poroča Politico, dosegel je ravno nasprotno.

Drugo največje evropsko gospodarstvo je zdaj bližje kot kdaj koli prej, da prvič sestavi skrajno desno vlado, potem ko je Nacionalni shod (RN) Marine Le Pen v prvi fazi glasovanja prevzel vodstvo. In če bo drugi krog glasovanja 7. julija prinesel parlamentarno večino Nacionalnemu shodu, bo Francija povsem drugačna kot do zdaj. Državi bodo namreč vsaj deloma vladali politiki, ki so prepoznavnost dobili s simpatiziranjem z Vladimirjem Putinom, obljubili so tudi, da bodo razdrli Evropsko unijo, se borili proti migracijam, pa tudi članstvo v Natu ne bo več tako stabilno.

Stranka Le Penove je sicer nekatera svoja skrajna stališča sicer omilila, a še vedno stojijo na nasprotnih bregovih z Zahodom. In zmaga na teh volitvah bi močno povečala možnosti za osvojitev francoskega predsedstva leta 2027. "Trikrat zapored so zmagali na evropskih volitvah in Marine Le Pen se je dvakrat prebila v drugi krog predsedniških volitev," je bil jasen Bruno Cautrès, politični analitik iz inštitutov Sciences Po. Po analizi inštituta za javnomnenjske raziskave Ipsos so njeni rezultati le korak od prave zmage. Njena stranka je v prvem krogu dobila 33,2 odstotka glasov, kar pomeni, da bi lahko skrajna desnica v parlamentu dobila med 230 in 280 sedežev.

Prag za absolutno večino v parlamentu je 289 sedežev, skrajna desnica bi lahko čez teden dni celo oblikovala vlado, predsednik Nacionalnega shoda Jordan Bardella pa bi bil njen predsednik vlade. A so v stranki dejali, da ne bodo poskušali sestaviti vlade, če ne bodo dobili absolutne večine v parlamentu. Bardella bo postal predsednik vlade le, če bo stranka dobila podporo v parlamentu, je bila jasna Le Penova. 

"Brez jasne večine bodo vedno obstajali stari fevdalizmi, namerna inercija in politično manevriranje, ki bodo uničili pravo alternativo, ki jo država potrebuje," je dejala Le Penova na predvolilnem dogodku v mestu Hénin-Beaumont na vzhodu države.

A kako blizu bo Le Penova absolutni večini, je odvisno tudi od tega, kako se bodo na njeno zmago odzvale druge stranke in seveda Macron. Ali se bodo združili, da bi jo premagali? 

Kandidati Macronove koalicije "Ensemble" so bili izločeni v polovici od 577 francoskih volilnih okrajev. Macronova sredinska parlamentarna skupina se bo tako v narodni skupščini skrčila z 250 na manj kot 100 poslancev. Kako se bo situacija razpletla zdaj? Bodo Macronovi zavezniki podprli levičarje, ki vključujejo tudi skrajno leve radikalce samo, da bi se zoperstavili Le Penovi?

Nezadovoljstvo med državljani, pa tudi med politiki

Po objavi prvih rezultatov se je na tisoče francoskih državljanov zbralo na Trgu republike v Parizu in protestiralo proti skrajni desnici. Ob tem se spomnimo na proteste proti Jean-Marie Le Penu, očetu Marine Le Pen, ki se je leta 2002 uvrstil v drugi krog predsedniških volitev kot kandidat stranke, takrat znane kot Nacionalna fronta. Stranke in volivci so se takrat združili proti skrajni desnici in uveljavili politiko, znano kot cordon sanitaire. Toda evropska politika ni več to, kar je včasih bila, v zadnjem času se je močno spremenila. 

Macronu sicer ne grozi le desnica, tudi skrajno leva stranka 'Francija nepokorna' in njen vodja Jean-Luc Mélenchon sta se po letu dni izkazala kot velika nasprotnika. Nekaj ur po porazu je tudi premier Gabriel Attal pozval, naj "noben glas ne preide k Nacionalni fronti". Tudi Macronov velik zaveznik in nekdanji predsednik vlade Edouard Philippe. 

Melonijeva pozdravlja rezultat prvega kroga volitev v Franciji, Nemčija in Poljska zaskrbljeni

Italijanska premierka Georgia Meloni je pozdravila izid prvega kroga volitev v Franciji, kjer je skrajno desni Nacionalni zbor (RN) osvojil največji deležv glasov. "Nenehni poskusi demoniziranja ljudi, ki ne volijo levice, so past, v katero se ujame vse manj ljudi. To smo videli v Italiji in to vidimo vedno bolj drugod po Evropi," je dejala Melonijeva. Prepričana je, da je prvi krog volitev pokazal, da so tudi v Franciji padle ovire med silami, ki predstavljajo alternativo levici.

"Prvič se je zgodilo to, da je imela stranka Le Pen zaveznike že v prvem krogu, in prvič se mi zdi, da so celo Republikanci usmerjeni v to, da ne sodelujejo v t. i. ljudski fronti, ki je v preteklosti postavila preprečila vzpon desnice," je dodala.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je medtem uspeh skrajne desnice v prvem krogu označila za zaskrbljujoč. "Nihče ne more biti ravnodušen, ko v naši najbližji partnerici in prijateljici v anketah daleč prednjači stranka, ki v Evropi vidi problem in ne rešitve," je dodala.

Tudi poljski premier Donald Tusk je po zmagi RN posvaril pred nevarnim preobratom za Francijo in Evropo. Poudaril je, da bi Francija lahko kmalu postala bolnik Evrope, saj se bo "prisiljena soočiti z radikalnimi silami". Ob tem je opozoril tudi na vpliv Rusije na številne evropske skrajno desne stranke. 

V Rusiji medtem zmago RN vidijo kot jasen znak volje volivcev. "Vsekakor zelo pozorno spremljamo volitve. Mislim, da bomo počakali na drugi krog, čeprav nam je povsem jasno, kaj si francoski volivci želijo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.