Vsi trije Slovenci so v Afganistanu službeno, tam so delali za zasebno varnostno službo. Kot smo izvedeli, so se že v dopoldanskih urah uspeli prebiti do letališča. Posnetki, ki smo jih v uredništvu dobili danes dopoldne, prikazujejo kaos na cestah, ki vodijo do letališča. Med ljudmi vlada panika, na tisoče jih je nagnetenih okoli letališča, celo na pristajalnih stezah - tečejo in iščejo izhod iz okupiranega mesta.
Admir Barčič je vez med slovensko trojico, ki je obstala v Kabulu, in domovino. Zaskrbelo ga je, ker se popoldne trojica ni več oglašala na telefon, na kontrolnih točkah pa so že bili talibani in ni vedel, če jih bodo spustili mimo. "So se evakuirali iz hotela v bližini letališča, proti letališču. Po njihovih informacijah naj bi danes pristalo 32 ameriških letal, evakuirali naj bi jih v Doho in Katar, " je povedal za oddajo 24UR.
Pozneje se je oglasil tudi v odddajo 24UR ZVEČER: "Po petih urah jim je uspelo priti do letališča. Zanimiva informacija je, da so celo talibani pomagali narediti prostor, da so šli mimo s konvojem. Trenutno se še vedno nahajajo v 'zeleni coni', obkroženi z ameriškimi vojaki. Odhod letala pričakujejo v zgodnjih jutranjih urah," je dejal v telefonskem pogovoru.
Tudi Barčič je kot varnostnik skoraj desetletje preživel v Afganistanu in videl marsikaj, za Evropo še vedno nepredstavljive dogodke. A je bil hkrati tudi priča napredku in številnim pozitivnim spremembam v državi. Zdaj pa se je vse kar smo gradili, porušilo kot hišica iz kart, je povedal novinarju Tadeju Grešovniku.
Nekateri sodelavci Slovenske vojske še v Kabulu
V glavnem mestu Afganistana je trenutno še vedno tudi nekaj sodelavcev, ki so delali s Slovensko vojsko. Kot je povedal minister za obrambo Matej Tonin, je njihovo število, vključno z ožjimi družinskimi člani, manjše kot 20. Nekateri so že uspeli zapustiti državo skupaj z Italijani, ki so prav tako uspeli organizirati evakuacijske lete. "Celotno svetovno javnost, pa žal tudi obveščevalne službe, je presenetilo dejstvo, da so tako hitro razpadle praktično vse afganistanske institucije, vključno z vojsko," je dejal minister. Težava dogovarjanja za evakuacijske lete je tudi v tem, da se situacija spreminja iz ure v uro, logistično usklajevanje je zato oteženo.
"Slovenska vojska je sodelovala v kontingentih skupaj z italijansko vojsko," pravi minister. Preko Italijanov so tako najemali prevajalce, tehnično osebje in druge lokalne sodelavce, ki so preko Italijanov tudi imeli možnost evakuacije:"Velika večina je to izkoristila, nekaj tistih, ki pa so upali, da se bodo zadeve umirile, pa se to ni zgodilo, se je obrnilo na Slovenijo." Natančnih informacij o slovenskih sodelavcih v Afganistanu zaradi varnostnih razlogov ni želel razkriti, je pa zagotovil, da Slovenska vojska pozna njihova imena, priimke, lokacijo in natančno število, ki naj ne bi bilo višje od 20, so povzeli v STA.
Prevajalci, ki so veljali za najbolj ogrožene sodelavce, pa večinoma že bili evakuirani v druge države. Kot smo uspeli izvedeti, je večina državo že zapustila pred padcem Kabula. Številni so v ZDA, vsaj eden v Nemčiji, Avstraliji in Združenih arabskih Emiratih.
Tudi Slovenija podpisala mednarodni poziv talibanom za varen odhod iz Afganistana vseh, ki to želijo
Skupina 70 držav je pozvala talibane, ki so včeraj prevzeli oblast v Afganistanu, naj omogočijo varen odhod vsem tujim državljanom in Afganistancem, ki želijo zapustiti državo. Izjavo, ki so jo objavili v uradu visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, je podpisala tudi Slovenija.
Polkovnik Močnik: Prezgodaj je napovedovati, kaj se bo zgodilo v Afganistanu
Kaj čaka Afganistan zdaj, ko so talibani prevzeli oblast, je še prezgodaj napovedovati, je v izjavi za medije ocenil poveljnik 1. brigade Slovenske vojske (SV), polkovnik Boštjan Močnik, ki je bil sam dvakrat v tej državi, enkrat kot poveljnik slovenskega kontingenta. Usposobljenost afganistanske vojske pa je bila v času njegovega delovanja visoka, je pojasnil.
"Sam imam dober vpogled v obdobje med letoma 2009 in 2013. Lahko suvereno potrdim, da so bile te enote po štirih letih bistveno bolje opremljene in tudi usposobljene. Bile so pripravljene popolnoma samostojno delovati na območju odgovornosti," je povedal. Tudi morala Afganistancev je bila visoka, je dodal.
O tem, kako je mogoče, da so afganistanske sile zdaj tako hitro razpadle in talibanom predale Afganistan praktično brez odpora, ni želel špekulirati. "Osebno ne bi govoril o nekem razpadu, ampak bi se raje vprašal, kaj si Afganistanci dejansko želijo. Če bi poskušali razumeti, kako se v tej državi živi najmanj od leta 1974, je treba razumeti, da večina prebivalstva, mlajšega od 45 let, živi v nenehni vojni. Ali je to, kar gledamo zdaj v Afganistanu, tudi odziv družbe, bo povedal čas," je dejal.
"Toliko let vojne v ljudeh verjetno prikliče neizmerno željo po miru, ko ni žrtev, pohabljenosti, razdrtih družin," je dejal Močnik. "Ali bo Afganistan to postal, pa danes ne vemo," je dodal.
Poveljnik 1. brigade prav tako ni želel ocenjevati, ali je bilo sodelovanje Slovenije in sploh intervencija mednarodne skupnosti v Afganistanu glede na hiter padec vlade morda napaka. Izpostavil je predvsem velike kulturne razlike, sicer pa Slovenska vojska sodeluje tam, kamor jih pošlje oblast, podobno kot v drugih članicah Nata.
V 17 letih se je sicer v Afganistanu zamenjalo 33 kontingentov SV, v katerih je bilo približno 1300 vojakov. Operacija v tej državi se je začela že leta 2001 po terorističnih napadih 11. septembra v ZDA, slovenski vojaki pa so se Natovi operaciji pridružili po vstopu države v zavezništvo leta 2004.
KOMENTARJI (380)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.