Suspendiranega predsednika, ki je za nekaj ur razglasil vojno stanje, odstavili

Vseh osem ustavnih sodnikov se je strinjalo, da je bila razglasitev vojnega stanja 3. decembra protiustavna in je predstavljala grožnjo stabilnosti države. Opozorili so, da je odločitev Yoona kršila temeljna načela vladavine prava, demokracije in politično nevtralnost oboroženih sil, ko je v parlament poslal vojake, da bi poslancem preprečil glasovanje o odpravi vojnega stanja.

"Na koncu so protiustavna in nezakonita dejanja (...) pomenila izdajo zaupanja ljudi in predstavljajo resno kršitev zakonodaje, ki je z vidika varstva ustave ni mogoče tolerirati," so še dodali ustavni sodniki.

V zvezi s kratkotrajnim vojnim stanjem, ki ga je parlament v nekaj urah odpravil, proti Yoonu poteka še ločen kazenski postopek, kjer mu grozi zaporna kazen.

Poslanec Ljudske stranke (PPP), katere član je tudi Yoon, je v odzivu sporočil, da bo stranka spoštovala razsodbo ustavnega sodišča. Vodja opozicije Lee Jae-myung, ki po javnomnenjskih raziskavah velja za glavnega favorita, ki bi lahko nasledil Yoona, pa je razsodbo pozdravil.

V skladu z odločitvijo sodišča bodo razpisane predčasne predsedniške volitve, ki se morajo izvesti v roku 60 dni.

Na milijone Korejcev je razsodbo spremljalo v neposrednem televizijskem prenosu. Veleposlaništva – med drugim ameriško, francosko, rusko in kitajsko – pa so svoje državljane opozorila, naj se izogibajo množičnim zborovanjem. V državi so namreč od začetka politične krize potekali številni množični protesti tako podpornikov kot nasprotnikov Yoona.

Po nekaj urah ukaz o vojnem stanju preklical

Jun Suk-jeol je v v začetku lanskega decembra osupnil narod in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost.

190 od 300 poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Junu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.

Junova razglasitev vojnega stanja prvič po več kot štirih desetletjih je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njene zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.