Potem ko je Izrael bombardiral iransko konzularno stavbo v Damasku 1. aprila in pri tem ubil visokega generala Islamske revolucionarne garde ter šest drugih častnikov, je bilo pričakovati napad na Izrael s strani Irana, meni Juvanova. "S tega vidika je Iran moral odgovoriti, napad na veleposlaništvo se šteje kot napad na državo."
Vendar ali je Iran uporabil vso moč? Vsekakor ne. Količina izstrelkov ni bila dovolj velika, da bi to pomenilo začetek nekega večjega spopada oziroma konflikta, pojasnjuje Juvanova. Poleg tega ima Izrael enega najboljših sistemov zračne obrambe na svetu, prestregel je večino iranskih izstrelkov.
Po podatkih izraelskih vojaških uradnikov je bilo proti Izraelu izstreljenih 185 brezpilotnih letal, 36 manevrirnih raket in 110 raket zemlja-zrak. Večina jih je prišla iz Irana, čeprav je manjši del raket prišel tudi iz Iraka in Jemna.
"Če bi želeli večji oboroženi spopad, bi bilo to bolj silovito, sodelovale bi tudi druge države," dodaja. Navsezadnje Iran in Izrael nista sosednji državi, med njima sta tako Irak kot Libanon.
A vprašanje je zdaj, kakšen bo odziv Izraela. "Izrael je tisti, ki provocira, ki želi neko večjo vojno. Iran je bil vsa ta leta dokaj zadržan, tudi miril situacijo," pojasnjuje Juvanova. In glede na to, dodaja, kakšen je trenutni premier Izraela in kakšno politiko vodi, je vse možno. "Vodi ga zgolj maščevanje, sovraštvo, krši vse konvencije in mednarodno pravo, ubija otroke in civiliste ... Če imamo takega nasprotnika, je vse mogoče."
Netanjahu je sicer že ponoči sklical sestanek sveta za nacionalno varnost, a o morebitnih povračilnih ukrepih po iranskem napadu doslej še ni spregovoril. Celotna situacija ni niti najmanj nedolžna, bojazni, da se bo konflikt razširil in zajel celotno regijo, so vse večje. "To lahko vodi v eskalacijo razmer na celotnem Bližnjem vzhodu, verjetno niti ni več veliko potrebno."
Vendar pa, opozarja Juvanova, je zelo bistveno tudi stališče ZDA. "Lahko, da gre tudi samo za manever preusmerjanja pozornosti," meni. Razmere v Gazi so namreč vsak dan bolj kritične, vojna proti Hamasu pa še zdaleč ne gre v prid Netanjahuju. "Obsodbe se krepijo s celega sveta, brezpogojna podpora ZDA pa v zadnjem času tudi ni več tako brezpogojna," pojasnjuje. "Morda preusmerjajo pozornost, da se odpre nova fronta."
A ZDA tako zlahka podpore vseeno ne bo odrekla. Takoj po koncu napada na Izrael je Bela hiša objavila izjavo ameriškega predsednika Joeja Bidna.
"Pravkar sem govoril s predsednikom vlade Netanjahujem, da bi ponovno potrdil ameriško trdno zavezanost varnosti Izraela. Povedal sem mu, da je Izrael pokazal izjemno sposobnost obrambe pred napadi – s čimer je svojim sovražnikom poslal jasno sporočilo, da ne morejo učinkovito ogroziti varnosti Izraela."
A kot je povedala tudi Juvanova, podporo Izraelu v ZDA obljublja močan finančni lobi.
Tudi Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, je za našo televizijo poudaril, da ima Izrael podporo ZDA. A še iz drugih razlogov. 100 milijonov Američanov je namreč evangelijskih kristjanov, ki verjamejo, da bo Jezus Kristus drugič prišel na Zemljo, šele potem ko bo rekonstituiran svetopisemski Izrael. "To je tudi najpomembnejša volilna baza Donalda Trumpa in če bi on zmagal, bi lahko kristjani zahtevali razstrelitev tretjega najpomembnejšega muslimanskega svetišča Haram al-Sharif v Jeruzalemu, da bi tam obnovili Salomonov tempelj." To pa bi po njegovem mnenju lahko sprožilo svetovno vojno med muslimanskim svetom in zahodno civilizacijo.
'Iran si ne želi eskalacije položaja'
Iran se zaveda, da v tej vojni ne bi mogli zmagati oziroma da bi bili močno poraženi, še posebej, če bi se v to vojno vključile ZDA, pojasnjuje Šterbenc. "Iranskim oblastem tudi ne ustreza neka širša eskalacija, kajti želijo stabilen Bližnji vzhod z namenom, da bi izboljšali ekonomski položaj Irana." Po njegovem mnenju je Iran odgovoril Izraelu zato, ker je moral odgovoriti, ker je šlo pravzaprav za njihov ponos.
Je pa Izrael tisti, za katerega je treba skrbeti. "S svojimi dosedanjimi dejanji je že dokazal, da želi sprovocirati Iran in zaveznike v osi odpora," meni Šterbenc. In glede na to, da so Irak, Sirija in Libija, nekdaj močne arabske države, zdaj več ali manj uničene oziroma šibke, je Iran s svojimi zavezniki ostal edina resna ovira na poti izraelske hegemonije na Bližnjem vzhodu.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenije se potencialna eskalacija ne more dotakniti neposredno, temveč se jo lahko posredno, doda. Če pride do vojne, lahko hitro naraste cena nafte, prišlo bi lahko do večjega vala migracij proti Evropi in lahko se zaostri radikalni islamizem.
Več o situaciji na Bližnjem vzhodu in intervju z dr. Primožem Šterbencem si lahko ogledate v naši oddaji 24UR ob 18.55 na POP TV.
