Julij najtoplejši v zgodovini meritev: 'Nastopilo je obdobje globalnega vretja'

"Zelo verjetno je, da bo julij 2023 najbolj vroč julij in tudi najbolj vroč mesec v zgodovini," opozarjajo znanstveniki. Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN), in evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sta namreč v prvih treh tednih julija zabeležila globalne povprečne temperature, ki presegajo vsa primerljiva obdobja. 

Čeprav meseca še ni konec, pa podatki nakazujejo, da bo letošnji julij podrl rekord iz leta 2019. Nekateri znanstveniki pa opozarjajo, da bi lahko zabeležili celo najtoplejši mesec v zadnjih 120.000 letih. 

Kot najbolj vroč dan v zgodovini meritev se je zapisal letošnji 6. julij. Na ta dan je povprečna dnevna globalna temperatura površja Zemlje znašala 17,08 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen rekord s 13. avgusta 2016, ko je znašala 16,8 stopinje. Prvi trije tedni julija so bili najtoplejše tritedensko obdobje doslej, sta opozorila WMO in C3S. Povprečna temperatura za prvih 25 dni v juliju je po trenutnih podatkih znašala 16,95 stopinje Celzija, kar je več, kot je bila povprečna temperatura za celoten julij 2019, ko je ta znašala 16,63 stopinje Celzija.

Od maja je bila povprečna globalna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju, so dodali.

'Doba globalnega segrevanja se je končala, nastopila je doba globalnega vretja'

"Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvomno kriv človek," je ob predstavitvi podatkov opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Kot pravi, so ti podatki sicer v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.

"Podnebne spremembe so tu. So strašljive. In to je šele začetek. Doba globalnega segrevanja se je končala, nastopila je doba globalnega vretja," je dejal. Pozval je k takojšnjim ukrepom za omejitev naraščanja globalne temperature, s čimer bi se izognili najhujšim podnebnim spremembam. 

Poudaril je, da se mora sektor fosilnih goriv preusmeriti v obnovljive vire energije. "Nič več lažnega zelenega oglaševanja in nič več zavajanja," je bil jasen Guterres. Dejal je, da si morajo države članice G20 postaviti nove ambiciozne cilje za zmanjšanje nacionalnih emisij. Poudaril je, da potrebujemo kredibilne načrte za "izhod iz premoga" in da se mora njegova uporaba za proizvodnjo elektrike v članicah OECD prenehati do 2030, v preostalem svetu pa do leta 2040. Dodal je, da si moramo prizadevati, da v razvitih državah zagotovimo elektriko z neto ničelnimi izpusti do leta 2035, v preostalih državah pa do leta 2040. 

K odgovornosti je pozval tudi finančne institucije, ki da morajo prenehati podpirati fosilna goriva in se obrniti proti obnovljivim virom energije. 

"Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti," pa je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov "nujnejša kot kdaj koli prej".

Poziv k ukrepom za prilagajanje na podnebne spremembe

Generalni sekretar ZN je govoril tudi o tem, da se bomo morali prilagoditi na posledice podnebnih sprememb, denimo z gradnjo protipoplavne obrambe ali oblikovanjem mest na način, da bodo kljubovala skrajni vročini. Razvite države je pozval, naj vodijo z zgledom in podvojijo finančna sredstva za ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe do leta 2025. 

"Lahko zaustavimo najhujše, a da bi to storili, moramo leto goreče vročine spremeniti v leto gorečih ambicij in pospešiti podnebne ukrepe," je dodal.