Nasa pokazala najglobljo in najostrejšo fotografijo zgodnjega vesolja

Predstavitev je potekala v Beli hiši na predpremiernem dogodku z upraviteljem Nase Billom Nelsonom. "To je najgloblja fotografija vesolja, ki je bila kdaj koli posneta," je dejal Nelson.

Nekatere od teh oddaljenih galaksij in zvezdnih kopic še nikoli niso bile videne. Kopica galaksij je prikazana, kot je bila videti pred 4,6 milijarde let, poroča BBC.

Fotografijo je posnela kamera teleskopa za bližnjo infrardečo svetlobo. S pomočjo naprednih instrumentov vesoljski teleskop James Webb na svoji zgodovinski misiji preučuje nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble.

NASA je napovedala, da bodo ostale barvne fotografije visoke ločljivosti v prihodnje še objavili.

Vesoljski observatorij, ki so ga izstrelili decembra, bo lahko pokukal v atmosfere eksoplanetov in opazoval nekatere od prvih galaksij, nastalih po začetku vesolja, saj jih bo videl v infrardeči svetlobi, ki je človeškemu očesu nevidna.

Prva objava fotografij prikazuje znanstvene zmogljivosti teleskopa ter sposobnosti njegovega zlatega zrcala in sodobnih znanstvenih instrumentov, ki lahko ustvarijo spektakularne fotografije. 

Sledile so še druge fotografije

NASA je v petek napovedala tudi druge fotografije, ki so kmalu sledile prvi: meglico Carina, WASP-96b, meglico Južni obroč in Stephanov kvintet.

Meglica Carina, ki se nahaja 7600 svetlobnih let stran, je 'zvezdni vrtec', območje, kjer se rojevajo zvezde. Je ena največjih in najsvetlejših meglic na nebu in dom številnim zvezdam, ki so veliko masivnejše od našega Sonca.

Webbova študija orjaškega plinastega planeta WASP-96b bo prvi barvni spekter eksoplaneta. Spekter bo vključeval različne valovne dolžine svetlobe, ki bi lahko razkrile nove informacije o planetu, na primer, ali ima atmosfero. Planet WASP-96b je bil odkrit leta 2014 in je od Zemlje oddaljen 1150 svetlobnih let. Ima polovico mase Jupitra in vsakih 3,4 dneva obkroži svojo zvezdo.

Meglica Južni obroč, imenovana tudi Osmi izbruh, je od Zemlje oddaljena 2000 svetlobnih let. Ta velika planetarna meglica vključuje oblak plina, ki se širi okoli umirajoče zvezde.

Pogled vesoljskega teleskopa na Stephanov kvintet bo razkril, kako galaksije medsebojno vplivajo druga na drugo. Ta kompaktna skupina galaksij, prvič odkrita leta 1787, se nahaja 290 milijonov svetlobnih let stran v ozvezdju Pegaza.

Štiri od petih galaksij v skupini "so vklenjene v kozmični ples ponavljajočih se bližnjih srečanj", je zapisano v izjavi Nase.

Izbor je opravil Mednarodni odbor, v katerem so sodelovali člane agencija Nasa, Evropske vesoljske agencije in Znanstvenega inštituta za vesoljski teleskop v Baltimoru.

Pogled v prihodnost

To so prve od številnih slik, ki jih bo prinesel Webb, najzmogljivejši teleskop, ki je bil kdajkoli izstreljen v vesolje.

Misija, ki naj bi prvotno trajala deset let, ima po besedah namestnice upravitelja Nase Pam Melroy dovolj presežnega goriva za 20 let delovanja.

"Teleskop Webb lahko gleda nazaj v čas tik po velikem poku, saj išče galaksije, ki so tako daleč, da je svetloba potrebovala več milijard let, da je od teh galaksij prišla do nas," je na nedavni novinarski konferenci povedal Jonathan Gardner, namestnik višjega znanstvenega sodelavca projekta Webb pri Nasi. "Teleskop Webb je večji od Hubbla, zato lahko vidi šibkejše galaksije, ki so bolj oddaljene."

Prvotni cilj teleskopa je bil videti prve zvezde in galaksije v vesolju, s čimer bi v bistvu opazovali, kako "vesolje prvič prižge luči", je dejal Eric Smith, znanstvenik programa teleskopa Webb in glavni znanstvenik oddelka za astrofiziko pri Nasi.

Smith dela na teleskopu Webb od začetka projekta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja.

"Vesoljski teleskop Jamesa Webba nam bo dal nov in močan nabor oči za raziskovanje našega vesolja," je zapisal Smith v posodobljeni objavi na Nasini spletni strani.