Jeza zaradi razmer v Jadroliniji: 'Koliko ljudi mora umreti?'

"Sreča v nesreči je, da se je nesreča zgodila, preden je trajekt pristal, sicer bi lahko prišlo do nove tragedije," pravi glavni tajnik hrvaškega sindikata pomorščakov Neven Melvan.

Gre za relativno nov trajekt, pravi Melvan. "Star je 10 let, a tudi take ladje je treba vzdrževati. Paziti je treba, da so vsi deli novi, predvsem tisti potrošni deli, kot so jeklenice – da se menjajo pravočasno in da je to narejeno pravilno," poudarja po poročanju net.hr. 

"Ta del je treba spremeniti na državni ravni. Očitno je treba posvetiti pozornost tem potniškim ladjam, trajektom, da bodo bolje in pogosteje vzdrževani. Pravo vprašanje je, ali je treba pri nas postaviti neke standarde na ravni celotne države, torej agencije za obalni linijski promet," še meni. 

Druga težava je, da so pomorščaki preobremenjeni. "Odgovorno trdim, da večina teh pomorščakov dela več kot 14 ur na dan. Lahko si mislite kakšni so po 14-urni izmeni," trdi Melvan.

Melvan poudarja, da na sistem, ki ne deluje, opozarjajo že dve leti. "Ne vem, koliko klančin mora pasti, koliko ladij mora lebdeti in konec koncev koliko ljudi mora umreti, da bi razumeli, da je treba ta sistem nujno spremeniti," poudarja Melvan.

Melvan poudarja, da ne gre pozabiti, da je Jadrolinija največji in najpomembnejši hrvaški ladjar. "Če tako ravnamo z Jadrolinijo, potem smo res v težavah," ugotavlja.

Milanović po novem incidentu na trajektu zahteva pojasnila

"Prednje jeklenice na tovrstnih trajektih se menjajo vsako leto, z rednimi vizualnimi pregledi in v kolikor se opazi obraba, se zamenjajo, saj imamo rezerve na vseh ladjah. Natančnega vzroka za pretrganje v tem primeru še ne poznamo, bomo pa opravili notranjo preiskavo ter strokovni pregled kablov na tej in drugih ladjah, da bi ugotovili, ali ustrezajo tehničnim specifikacijam iz postopka javnega naročanja," je sicer po zadnjem incidentu trajekta Mljet za Novi list povedal predsednik uprave Jadrolinije David Sopta.

24sata pa poroča, da si je fotografije padle klančine ogledal tudi inženir, ki skrbi za sisteme klančin in ladijsko mehaniko nasploh. "Iz njih vidim, da se je jeklenica zlomila. Na tleh imajo krpe, kar pomeni, da je olje, to pa kaže na slabo vzdrževanje hidravlike, se pravi, da je počila in ker je izgubila pritisk, je počila jeklenica. Varčevanje je vidno na eni sami sliki, a takšno je stanje na vseh ladjah v floti državnega ladjarja. Varčuje se tam, kjer se da, deli se vgrajujejo poljubno. Enostavno: slabo vzdrževanje."

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je od Sopte in predsednika vlade Andreja Plenkovića na družbenem omrežju zahteval takojšnja pojasnila o tem, kaj se dogaja z Jadrolinijo. Po njegovem prepričanju so trajekti Jadrolinije postali nevarni za potnike in člane posadke. Ocenil je, da problem niso samo stara plovila, ampak je težava tudi njihovo vzdrževanje. Sopto je k odgovornosti pozval zaradi "smrti mornarjev in večkratnega ogrožanja varnosti potnikov in posadke", Plenkovića pa zato, ker "ni ukrepal in je branil stolček svojega prijatelja Sopte".

Jadrolinijini trajekti, ki so imeli letos težave, so grške, japonske in hrvaške izdelave. So različnih starosti, imajo pa skupno težavo: klančine. Toda  nabava in vzdrževanje sta v rokah Jadrolinije. Čeprav so ladje na remont poslali v različne ladjedelnice, naj bi dele nabavljali od očitno nezanesljivih proizvajalcev.

Zaposleni v Jadroliniji pa spet: "Na vse to že dolgo opozarjamo."