Objavljeni nalog za preiskavo in seznam predmetov, ki jih je ameriški FBI zaplenil na Trumpovem posestvu Mar a Lago, kažeta, da je nekdanji predsednik ZDA v preiskavi zaradi odtujitve oz. uničevanja uradnih dokumentov, oviranja preiskave in kršenja protivohunske zakonodaje. Grozi mu do tri leta zapora in prepoved kandidiranja za javne funkcije. V nalogu je navedeno, da lokacije, preiskane v Mar a Lagu, vključujejo območje, imenovano "45 office" in skladiščne prostore, ne pa tudi zasebnih apartmajev, ki jih uporabljajo Trump in njegovo osebje.
Ministrstvo za pravosodje je v četrtek zaprosilo sodišče, naj nalog še javno objavi, kar je med tekočo preiskavo zelo redko.
Potrdilo o odvzemu dokumentov kaže, da je imel Trump med drugim pri sebi dokumente z najvišjo možno oznako državne tajnosti.
Zvezni preiskovalci menijo, da dokumenti, ki jih je Trump odnesel na Florido, namesto da bi jih predal Nacionalnim arhivom, predstavlja dovolj veliko grožnjo nacionalni varnosti, da je pravosodni minister Merrick Garland odobril preiskavo posestva za njihovo vrnitev.
Trumpov tiskovni predstavnik Taylor Budovich je ocenil, da FBI objavlja laži in natolcevanja za opravičevanje zlorabe vladnih pooblastil proti političnemu nasprotniku.
Še veliko nejasnosti
Agenti FBI naj bi na floridskem posestvu med drugim iskali zaupne dokumente o jedrskem orožju. Zasegli so tudi ukaz o pomilostitvi Trumpovega zaveznika Rogerja Stona, ki je bil obsojen zaradi laganja kongresu, ter določene neopredeljene informacije o predsedniku Francije Emmanuelu Macronu.
Preiskovalni nalog navaja, da gre za preiskavo morebitne kršitve treh različnih zveznih zakonov, ki zadevajo uničevanje, prilaščanje ali ponarejanje uradnih dokumentov. Trumpovi namigi, da gre za podtaknjene zadeve, ne pijejo vode, ker je vse spremljala, opazovala in na koncu tudi podpisala njegova odvetnica Christina Bobb, ki je bila prisotna med ponedeljkovo preiskavo, Trump pa je bil takrat v New Yorku oziroma New Jerseyju.
Trump trdi, da je bila z dokumentov umaknjena oznaka zaupno in bi jih predal ministrstvu, če bi to zanje zaprosilo. Nacionalni arhivi so sicer za dokumente prosili že januarja lani, vendar je predal le del teh. Nacionalni arhivi so zato zadevo predali pravosodnemu ministrstvu.
V petek zvečer je urad gospoda Trumpa izdal izjavo, v kateri trdijo, da je uporabil svojo avtoriteto, ko je bil predsednik, da razveljavi tajnost dokumentov, ker naj bi imel stalni nalog, da se dokumenti, ki so bili odstranjeni iz Bele hiše in odneseni v Trumpovo rezidenco, štejejo za umaknjene zaupne dokumente. "Pooblastilo za razvrščanje in odpravo tajnosti dokumentov ima izključno predsednik Združenih držav," je zapisano v izjavi.
Ni jasno kdo in kdaj je z dokumentov umaknil oznako zaupno, če sploh. Nekdanji predsednik tega ne more storiti, pa tudi trenutni predsednik nima neomejenih pooblastil, če gre za jedrske programe, tajne operacije in določene podatke, ki se delijo z državami zaveznicami.
Pravni strokovnjaki so za tuje medije povedali, da ni jasno, ali bo ta argument zdržal na sodišču. "Predsedniki lahko prekličejo tajnost podatkov, vendar morajo slediti postopku," je dejal Tom Dupree, odvetnik, ki je prej delal na ministrstvu za pravosodje.
"Morajo izpolniti obrazce. Morajo dati določena pooblastila. Ne morejo preprosto reči, da so tem dokumentom preklicali tajnost. Morajo slediti postopku in ni jasno, če je bil tukaj upoštevan," je še dodal.
Ni jasno, ali je šlo le za iskanje in zaplembo dokumentov, ki so jih zahtevali nacionalni arhivi, ki morajo po zakonu dobiti vse, kar je bilo napisanega v Beli hiši, ko predsedniku poteče mandat. Vrstijo se ugibanja, da je pri preiskavi šlo morda za del prizadevanj za kazenski pregon Trumpa.
Trump sicer še naprej trdi, da so njegovi odvetniki "v celoti sodelovali" in razvili "zelo dobre odnose" z zveznimi preiskovalci pred ponedeljkovo preiskavo v Mar-a-Lagu. "Vlada bi lahko imela, kar bi želela, če bi mi to imeli," je dejal Trump. "Vse je bilo v redu, bolje kot pri večini prejšnjih predsednikov, nato pa je od nikoder in brez opozorila v Mar-a-Lago ob 6.30 zjutraj vdrlo ZELO veliko število agentov in celo 'razbijalcev sefov," je dejal Trump za tuje medije.
Trump je leta 2016 hvalil FBI in direktorja Jamesa Comeyja, ko je ta vodil preiskavo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, a ga nato odpustil, ker ni hotel prekiniti preiskave o domnevnem ruskem vpletanju v predsedniške volitve 2016. Sedaj Trump skupaj s kongresnimi republikanci javno napada FBI.
"Trumpova vloga v napadu na kongres bi morala zadostovati za previdnost pri napadalni politični retoriki. Človek bi pričakoval, da bo v sobi kakšen odgovoren republikanec, ki bo povedal, da je potrebno počakati na dejstva in se potem odzvati, ne pa spodbujati napadov na policijo," je odzive komentirala predsednica predstavniškega doma kongresa demokratka Nancy Pelosi.
Kot med napadom na kongres 6. januarja lani, je tudi tokratna zaostrena retorika iz republikanske stranke pripeljala do smrti, ko je 42-letni Trumpov podpornik Ricky Shiffer iz Ohia v četrtek bil ubit po poskusu vdora na sedež FBI v Cincinnatiju.
Shiffer je osumljen zvez s skrajno desnimi skupinami, na Trumpovem družbenem mediju Truth Social pa je v priznal poskus napada na FBI zaradi preiskave v Mar a Lagu.
KOMENTARJI (490)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.