Je 'trgovec s smrtjo' zopet aktiven?

57 letni "trgovec s smrtjo", čigar življenje naj bi celo navdihnilo hollywoodski film Gospodar vojne, je bil desetletja aktiven v prodaji sovjetskega orožja v Afriki, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Vse do leta 2008, ko so mu na prste stopili ameriški organi pregona in ga aretirali. 

In dve leti nazaj se je v ruskem zaporu znašla ameriška košarkarska zvezdnica Brittney Griner, v izmenjavi zapornikov pa je nastopil prav Viktor But. Njegova kazen v ZDA se je s tem končala in vrnil se je v Rusijo. Po vrnitvi se je pridružil prokremeljski skrajno desni stranki in leta 2023 osvojil mesto v lokalni skupščini. Vse je kazalo na to, da je pozabil na svojo kriminalno preteklost in se usmeril v politične vode. Toda kot pravijo, volk dlako menja, a narave nikdar. 

Ko so se hutijevski odposlanci odpravili v Moskvo, da bi se pogajali o nakupu avtomatskega orožja v vrednosti nekaj več kot devet milijonov evrov, so naleteli na starega znanca. Pričakal naj bi jih nihče drug kot Viktor But.

In govora je bilo o prodaji ruskih protiladijskih ali protiletalskih raket, ki bi znatno ogrozile prizadevanja ameriške vojske za zaščito mednarodnega ladijskega prometa pred napadi Hutijevcev, poroča Wall Street Journal. Administracijo Joeja Bidna je nemudoma zaskrbelo, da bi lahko Rusija Hutijevcem priskrbela kakšno napredno orožje kot povračilni ukrep za washingtonsko podporo Ukrajini, vendar ni dokazov, da so bile te rakete poslane ali da je sploh But bil vpleten v takšen posel. A tudi če do tega ni prišlo, bi Washington, ki je jemenske borce označil za teroristično skupino, ostro nasprotoval celo pošiljkam manjšega orožja. Če bi prišlo do odkritja, da je Rusija poslala pošiljko orožja jemenskim borcem, bi to pomenilo zaostritev za Ruse, ki krepijo varnostne vezi z Iranci, vendar se na splošno ne vključujejo v spopad med Izraelom in njegovimi nasprotniki, ki jih podpira Iran. 

V bran Butu je stopil tudi njegov ameriški odvetnik Steve Zissou, vendar ni potrdil, ali se je trgovec z orožjem zares sestal s Hutijevci. "Viktor But že več kot 20 let ni v tem poslu," je poudaril. "Toda če bi ga ruska vlada pooblastila, da omogoči prenos orožja enemu od ameriških nasprotnikov, to ne bi bilo nič drugače, kot če bi ameriška vlada enemu od ruskih nasprotnikov poslala orožje, kot ga je denimo poslala v Ukrajino."

Srečanje s Hutijevci in prenos orožja je zanikal tudi But, je poročala ruska državna tiskovna agencija TASS. Posel z orožjem, ki naj bi ga posredoval But, je bil sklenjen z dvema predstavnikoma Hutijevcev, ki sta pod krinko nakupa pesticidov in vozil odpotovala v Moskvo in obiskala tovarno Lada, pravijo viri, ki so seznanjeni z zadevo. A vendar ni jasno, ali so se o dogovoru pogajali na ukaz Kremlja ali zgolj s "tihim soglasjem Kremlja". Tiskovni predstavnik Hutijevcev ni želel komentirati, Kremelj pa tudi ni odgovoril na prošnjo za komentar.

"Članek smo sicer videli," je le dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Nagibamo se k temu, da ga označimo za lažno novico ali informacijski napad na naše izvoljene predstavnike."

Prvi dve dobavi naj bi vključevali večinoma AK-74, nadgrajeno različico puške AK-47. Po navedbah evropskega uradnika in drugih oseb, ki so želeli ostati anonimni, pa so se Hutijevci med obiskom pogovarjali tudi o drugem orožju, ki jim ga lahko Rusija prodala, vključno s protitankovskimi raketami Kornet. Dobave v pristanišče Hodeida bi se lahko začele že v tem mesecu pod krinko dobave hrane.

Izpustitev Buta je bila "težka odločitev"

Ko je bil But decembra 2022 izpuščen v okviru izmenjave zapornikov, so predstavniki Bele hiše to opisali kot izjemno težko odločitev, ki pa je bila edini način, da se Grinerjeva vrne iz ruske kazenske kolonije. But je medtem odsedel že 12 let, kar se je ameriškim organom zdelo dovolj. Svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je takrat dejal, da je ameriška vlada pred izmenjavo tudi ocenila tveganja njegove izpustitve in ugotovila, da so sprejemljiva. 

"Verjamemo, da lahko obvladamo vse izzive, vendar bomo še naprej stalno pozorni na grožnje, ki bi jih Viktor But lahko predstavljal za Američane oziroma za ZDA," je poudaril. "Rad bi še dodal, da v Rusiji ne manjka trgovcev z orožjem in plačancev."

But se je sicer od svoje vrnitve pogosto pojavljal na ruski televiziji kot komentator ruske politike ali kritik politike ZDA, ki so po njegovih besedah odločene, da uničijo Rusijo. Ruski mediji so ga večkrat imenovali za strokovnjaka za trgovino z orožjem.

Svojo ljubezen do domovine in voditelja je negoval tudi v ameriškem zaporu, kjer naj bi imel na steni svoje celice portret Vladimirja Putina, odločno pa je ves čas podpiral invazijo na Ukrajino. Če bi se izvedelo, da je resnično sodeloval pri prodaji orožja Hutijevcem, bi to le podaljšalo njegovo kariero pri prodaji orožja nekaterim najbolj spornim skupinam na svetu. 

A kdo je pravzaprav Viktor But? Rodil se je leta 1967 v prestolnici Tadžikistana, Dušanbe in je služil kot vojaški prevajalec. Govori namreč francosko, angleško, arabsko, perzijsko in portugalsko. Po razpadu komunističnega bloka leta 1991 pa je njegov posel začel cveteti. Kupil je ruska vojaška tovorna letala in jih uporabljal za prevoz mirovnih sil Združenih narodov v Afriki. Leta 2005 so ga ZDA prvič sankcionirale, ker je s Charlesom Taylorjem, nekdanjim liberijskim predsednikom in obsojenim vojnim zločincem, menjal orožje za diamante. Strokovnjaki ZN so ga obtožili tudi kršenja mednarodnega embarga na orožje v Angoli in Demokratični republiki Kongo. Leta 2008 je bil aretiran na Tajskem v operaciji, ki so jo vodili agenti ameriške uprave za boj proti drogam, ki so se izdajali za kolumbijske levičarske upornike, leta 2011 pa je bil obsojen zaradi zarote za ubijanje Američanov in poskusa prodaje orožja kolumbijskim upornikom. Obsojen je bil na 25 let zapora.