Ruskega državljana Vladimirja Dunajeva so pred sodnika v ameriški zvezni državi Cleveland privedli oktobra 2021. Očitajo mu delovanje v organizaciji ruskega izvora, ki se je ukvarjala s spletnim kriminalom, napadala je računalnike po vsem svetu in žrtve oškodovala za desetine milijonov dolarjev.
Razvili so računalniško zlonamerno programsko opremo, imenovano TrickBot, trojanskega konja za Microsoft Windows in druge operacijske sisteme.
Napadali so vlade, bolnišnice, podjetja in banke, da bi prestregli osebne podatke in pridobili dostope do računov. Ameriške oblasti so TrickBot označile za eno najbolj zloglasnih kibernetskih kriminalnih skupin, ki je napadla na milijone računalnikov po ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Belgiji, Kanadi, Nemčiji, Indiji, Italiji, Mehiki, Španiji in Rusiji.
Za več kot leto obtičal v Koreji
38-letnega Dunajeva je ameriška roka pravice pravzaprav dosegla po naključju. Na začetku leta 2020 se je med potovanjem ustavil v Seulu, nato pa se zaradi izbruha epidemije covida-19 in z njo povezanega zapiranja meja domov v Rusijo več ni mogel vrniti, navaja spletna stran Threatpost, specializirana za novice o spletni varnosti. Do trenutka, ko bi končno lahko odšel, pa je že potekla veljavnost njegovega potnega lista, zato je moral zaprositi za izdajo novega. Še preden pa je tega dobil, so ga v Južni Koreji aretirali zaradi zvezne obtožnice in ga nato izročili ZDA.
Obtožnica ga bremeni, da je bil eden tistih, ki so razvijali zlonamerno programsko opremo za TrickBot, očitno pa ni bil eden od vodilnih te zločinske organizacije. Večina tistih, ki so delali za TrickBot, se je javila na oglas za službo, nato pa so opravili test, ki je pokazal njihove sposobnosti na področju programiranja. Dunajeva, ki se je sicer izrekel za nedolžnega, so obtožili spletnih in bančnih prevar ter kraje identitete.
Dokopali so se do milijonov
TrickBot je pridobival osebne podatke uporabnikov, kot so kreditne kartice, elektronska pošta, gesla, datumi rojstva, številke socialnega zavarovanja in hišni naslovi. Uspeli so prestreči tudi uporabniška imena in gesla za dostope do spletnih bančnih računov, kar jim je omogočilo krajo sredstev in pranje denarja skozi druge bančne račune.
Med drugim so v ZDA od leta 2016 napadli šole Avon in Coventry, električno podjetje v Teksasu, prestižne podeželske klube v Virginiji in Kaliforniji. Zaradi velikega števila oškodovanih v Ohiu pa so primer prevzele tamkajšnje zvezne oblasti, sodeluje pa tudi FBI, piše lokalni portal Cleveland.
Spletna stran Bleeping Computer pa navaja, da Dunajevu zaradi očitanih kaznivih dejanj grozi 60 let zapora, bil pa je drugi aretirani v primeru TrickBota. Pred njim so pridržali že latvijsko državljanko Allo White, ki so ji očitali, da je napisala zlonamerno kodo. Kot navajajo, je imela kriminalna skupina vsaj 17 članov, ki so imeli točno določene naloge, med drugim pa prihajajo iz Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Obiskali novinarja, obiskali hekerja
Zdaj pa torej obstaja možnost, da bi Dunajeva lahko zamenjali za novinarja Evana Gershkovicha. Tega so zaradi obtožb vohunjenja pridržali konec marca v uralskem mestu Jekaterinburg, ko je od tam poročal. Ruska varnostna služba FSB trdi, da v Jekaterinburgu še zdaleč ni bil le zaradi poročanja, temveč naj bi zbiral državne skrivnosti o ruskem vojaškem industrijskem kompleksu. Gershkovich in časopis Wall Street Journal sta vse obtožbe zanikala.
Rusija je prošnje ameriške veleposlanice s priprtim novinarjem dlje časa zavračala, kar je bila točka spora med državama, saj so ZDA obtoževale Rusijo, da z onemogočanjem diplomatskega dostopa pridržanim Američanom ne spoštuje mednarodnega prava. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da ne bodo govorili o stikih z ZDA glede te zadeve in da jih bodo izvajali v popolni tišini.
Je pa dodal, da je treba zakonsko pravico do konzularnih obiskov "zagotoviti na obeh straneh". To se je nazadnje očitno res zgodilo, saj je ameriška veleposlanica torej lahko obiskala Gershkovicha v Rusiji, hkrati pa so ruski konzularni predstavniki lahko obiskali Dunajeva v ZDA, kar kaže na to, da bi lahko obstajala možnost izmenjave zapornikov.
Košarkarica za "trgovca s smrtjo"
Ameriške in ruske oblasti so dogovor o izmenjavi razvpitih zapornikov nazadnje dosegle decembra lani. V ZDA se je vrnila košarkarska zvezdnica Brittney Griner, ki so jo v Moskvi aretirali zaradi posedovanja marihuane, nazaj v Moskvo pa je odšel ruski trgovec z orožjem Viktor Bout, ki je v ameriških zaporih preživel 12 let.
Izpustitev Bouta, ki je bil obsojen na 25 let zapora zaradi preprodaje orožja in podpore teroristom, je podpisal ameriški predsednik. Bout, ki je po padcu Sovjetske zveze preprodajal orožje številnim uporniškim skupinam in vojskovodjem, je svoj čas veljal za enega najbolj iskanih ljudi na svetu. Prijelo se ga je tudi ime "trgovec s smrtjo". Njegove aktivnosti so bile tudi navdih za hollywoodsko uspešnico Gospodar vojne (Lord of War). Rusa so leta 2008 aretirali v tajski prestolnici Bangkok, dve leti kasneje pa so ga izročili ZDA, kjer je v zaporu preživel 12 let.
Grinerjevo, sicer dvakratno olimpijsko prvakinjo, so novembra spoznali za krivo neupravičenega pridobivanja, posedovanja ali prevoza in tihotapljenja večje količine drog. Zaradi suma poskusa tihotapljenja drog v Rusijo so jo aretirali na moskovskem letališču Šeremetjevo.
Prepeljali so jo v žensko kazensko kolonijo v majhnem mestu Javas v republiki Mordoviji. Zaporniška kolonija je poznana po pomanjkanju higiene in dostopa do zdravstvene oskrbe. Zaporniki so pogosto prisiljeni delati dolge ure za malo ali nič plačila. Grinerjeva je spomladi razkrila, da piše knjigo o tem, kako je v Rusiji 10 mesecev preživela v zaporu. Izšla naj bi prihodnje leto.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.