Avtorji tega pisma so izhajali iz načela, da "oboroženi spopadi poleg neposredne škode zaradi nasilja posredno vplivajo na zdravje," da so na koncu prišli do vrtoglavo visoke številke 186.000 smrtnih žrtev. Uporabili so oceno "štirih neposrednih smrti na eno posredno smrt", pri čemer so se oprli na podatek 37.396 smrti, ki jo je 19. junija zabeležilo ministrstvo za zdravje.
A da so prišli do te ocene, so se oprli na poročilo, ki ga je leta 2008 objavil sekretariat Ženevske deklaracije o oboroženem nasilju in razvoju. Ta dokument navaja, da na območjih, kjer potekajo oboroženi spopadi, študije kažejo, da za vsako osebo, ki umre nasilno, posredno umre še od 3 do 15 ljudi več, piše France24.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Pismo je sicer povzročilo precej polemike, nekateri so avtorjem očitali, da so pristranski, saj se opirajo na neko hipotetično oceno, drugi so ga pozdravili in sprejeli kot zanesljivo ter s tem izrazili svojo podporo prebivalcem Gaze in pozvali k prenehanju izraelskih vojaških operacij v Gazi. Nekatere nevladne organizacije, ki delujejo na palestinskem ozemlju, so mnenja, da je ocena avtorjev povsem verodostojna. "Številka 186.000 smrtnih žrtev, navedena v reviji The Lancet, ustreza zdravstvenim, vojaškim in geopolitičnim razmeram zaradi morske, zračne in kopenske blokade območja Gaze," je dejal Jean François Corty, zdravnik in predstavnik nevladne organizacije Doctors of the World. "Ta ocena je pravi odraz popolne tragedije, ki jo prebivalci doživljajo v Gazi."
Corty je namreč mnenja, da so bile vse prejšnje ocene števila smrtnih žrtev podcenjene. Podatki ministrstva za zdravje v Gazi namreč po njegovem upoštevajo le mrtve, ki so bili identificirani, ne pa tudi tistih, ki so ostali pod ruševinami, ali žrtev, ki so umrle zaradi pomanjkanja oskrbe ali dostopa do nje. Corby, čigar organizacija trenutno deluje v Deir al-Balahu, v središču Gaze, je poudaril, da je pred 7. oktobrom v Gazi delovalo 35 bolnišnic z dobro stopnjo zdravstvene oskrbe in več deset lokalnih zdravstvenih centrov.
"Danes večina bolnišnic več ne deluje, ostalo jih le še pet ali deset in so zasičene z bolniki," je dodal. In najhuje je to, da tam niso nastanjeni samo bolniki, temveč tudi vsi tisti, ki so bili razseljeni, zmanjkuje pa vseh najosnovnejših potrebščin – od goriva za generatorje, zdravil do medicinske in kirurške opreme.
"Če torej k tej številki prištejemo še tiste, ki bodo v prihodnjih tednih ali mesecih verjetno umrli zaradi podhranjenosti ali okuženih ran in infekcij, potem je številka 186.000, ki jo navaja The Lancet, povsem verodostojna."
Koliko je pogrešanih?
Mednarodni odbor Rdečega križa je sporočil, da še vedno niso našli približno 6400 Palestincev, ki so bili prijavljeni kot pogrešani. Mnogi naj bi bili ujeti pod ruševinami, pokopani brez identifikacije ali pridržani v izraelskih zaporih.
"Vsak teden sprejmemo od 500 do 2500 klicev na naše telefonske številke, večina teh klicev pa predstavlja prošnjo za pomoč pri iskanju pogrešanih družinskih članov," so dejali pri organizaciji. Kot navajajo se v kaotičnem obdobju vojne precej hitro zgodi, da se ljudje ločijo, zbežijo in izgubijo.
Nenehno nasilje namreč močno ovira komunikacije, pa tudi v bolnišnicah je vse težje, zdravniki pa pogosto ne morejo hitro evidentirati mrtvih. Kot poroča Guardian, je intenzivno vojskovanje na območju povzročilo velike izzive pri spremljanju in iskanju pogrešanih oseb, poleg tega je tam omejen dostop forenzikov in strokovnjakov za človekove pravice.
Od 7. oktobra dalje je organizacija poročala o več kot 8700 pogrešanih Palestincih v Gazi, pri zbiranju informacij pa so sodelovali s 7429 palestinskimi družinami. Okoli 2300 primerov je bilo rešenih, kar pomeni, da so družine prišle do svojih sorodnikov, bodisi živih bodisi mrtvih. Dejansko število pogrešanih naj bi bilo sicer precej višje, deloma zato, ker se vse družine ne zavedajo, da se lahko obrnejo na Mednarodni odbor Rdečega križa, v nekaterih primerih pa so bile celotne družine ubite.