Ekipa raziskovalcev s škotske in nemških univerz je bakterijo odkrila na okostnjakih, pokopanih na pokopališču v Kirgizistanu. Ker je bil v letih 1338 in 1339 na območju pokopališča zabeležen velik porast pokopov, so se znanstveniki odločili za preiskavo področja. Menili so, da je vse skupaj povezano z izbruhom kuge. Analizirali so sedem vzorcev, na treh so našli bakterijo Yersinia pestis – povzročiteljico kuge.

V Evropi so se prvi zabeleženi primeri smrti pojavili šele osem let pozneje, zato strokovnjaki menijo, da jim je uspelo najti izvor epidemije. "Naša raziskava pomeni konec iskanja odgovora na eno izmed najbolj fascinantnih vprašanj v zgodovini, saj nam je z njo uspelo ugotoviti, kje in kdaj se je najbolj odmevna epidemija pojavila," je dejal Philip Slavin, eden izmed raziskovalcev.
Vseeno pa opozarjajo, da gre za raziskavo z določenimi omejitvami, pri čemer poudarjajo majhen vzorec.
"Gre za raziskavo, ki ima zelo dragocene izsledke, moramo pa vedeti, da bi potrebovali podatke z več vzorcev, ki bi bili pridobljeni na različnih območjih in bi pripadali ostankom oseb iz različnih časovnih obdobij," je dejal Michael Knapp, profesor z novozelandske univerze, ki pri raziskavi ni sodeloval.
Predhodna predvidevanja
Čeprav so znanstveniki leta raziskovali bolezen, niso bili uspešni pri odgovarjanju na vprašanje, kje se je epidemija začela.
Do zdaj so predvidevali, da so jo s step iz osrednje Azije prinesli popotniki in trgovci po osrednjeazijski Svilni poti, najprej pa je izbruhnila na Kitajskem. Tatari iz Zlate Horde so v letih 1344 in 1345 oblegali genovsko trgovsko kolonijo Kaffa na Krimskem polotoku, ki je postalo prvo prizorišče množičnih smrti. Od tam so jo genovske trgovske ladje z begunci zanesle najprej na Messino na Siciliji, potem pa še v Genovo in od tam po Evropi. Vmes so genovski begunci najverjetneje okužili še Konstantinopel, od koder se je bolezen razširila še na Bližnji vzhod. Iz Genove je napredovala v Benetke, Francijo, Španijo, Veliko Britanijo, Skandinavijo, Nemčijo in Rusijo. Zanimivo je, da nekateri deli Evrope, denimo Poljska ter določena območja v Belgiji in na Nizozemskem, niso imeli okužb.
O črni smrti
Z izrazom črna smrt označujemo epidemijo, domnevno pljučne kuge, ki se je v Evropi pojavila v 14. stoletju. Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. Po svetu je zaradi nje umrlo do 200 milijonov ljudi, kar je bilo približno tretjina do dve tretjini takratnega prebivalstva. Panika je bila vsesplošna, trupla so dobesedno gnila na prostem, saj ni bilo nikogar, da bi jih pokopal. Prebivalstvo Evrope je stopnjo prebivalstva pred črno smrtjo spet doseglo šele čez 200 let. Ogromno mrtvih je povzročilo tudi razvojno nazadovanje.

Prva pandemija kuge se je sicer pojavila med letoma 541 in 766 in je pustošila na območju bizantinskega in sasanidskega cesarstva, druga – črna smrt med letoma 1346 in 1772 na prostoru Evrazije in tretja med letoma 1855 in 1960 zlasti v Indiji, Indoneziji in na Kitajskem. Obolelost je še danes endemična na številnih območjih, z najpogostejšimi izbruhi v Kongu, na Madagaskarju in v Peruju.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.