Je Indija na mavricijskem otoku zgradila vojaško bazo?

Do leta 2015 je na majhnem otoku v Indijskem oceanu živelo okoli 350 ljudi, ki so se pretežno ukvarjali z ribolovom in gojenjem kokosa, vse ostalo pa jim nekajkrat na leto dostavijo z ladjami. Povezave z zunanjim svetom so za njih omejene na nujne medicinske prevoze.

Leta 2015 sta Mavricij in Indija podpisala sporazum, ki Indiji omogoča gradnjo in vzdrževanje nove infrastrukture, uradno namenjene krepitvi pomorske varnosti. Prebivalci pa opozarjajo, da bi ti objekti lahko postali vojaška baza. Za BBC je govoril Samuel Bashfield, raziskovalec na avstralski nacionalni univerzi, ki je poudaril, da so satelitski posnetki razkrili, da se na otoku nahajajo velike stavbe, ki bi lahko bile hangarji za letala, kot je indijski P-8I, ki je specializiran za nadzor podmornic in komunikacij. Indijska vlada ni neposredno komentirala namena teh objektov, vendar je predsednik vlade Narendra Modi poudaril, da sta Indija in Mavricij zaveznika, ko gre za pomorsko varnost.

Arnaud Poulay, eden od prebivalcev otoka Agalega, je za BBC povedal, da je moral svoj dom, ne da bi si to želel, zapustiti. "Rad imam svoj otok in otok ima rad mene, a ko se je tu pojavila baza, sem vedel, da moram oditi,"  je dejal 44-letnik. 

Dve glavni vasici na otoku sta južna Vingt-Cinq in severna La Fourche, za katero se prebivalci bojijo, da jo bo indijska infrastruktura 'pogoltnila', deset družin, ki tam živijo, pa bi se ob tem moralo izseliti.

Kot poroča BBC,  Mavricij zanika navedbe, da je na Agalegi vojaško oporišče, in pravi, da ima tam državna policija še vedno popoln nadzor. Vendar priznava, da bo Indija pomagala pri 'vzdrževanju in delovanju' novih objektov, ki so bili zgrajeni na indijske stroške. Vlada trdi, da so ti projekti namenjeni gospodarskemu razvoju otoka in izboljšanju življenjskih pogojev otočanov. Prebivalci pa izboljšav ne opazijo, ne povečuje se število trajektov, ki bi jih peljali na Mavricij, prav tako za njih potniških letov ni. Tudi dostop do novozgrajenih zdravstvenih objektov, ki so zrasli v sodelovanju z Indijo, ostaja omejen. Prebivalci so zato prepričani, da se s tem nadaljuje zgodovina zatiranja in izseljevanja.  

V nedavnem govoru v parlamentu je predsednik mavricijske vlade Pravind Jugnauth dejal, da je družbeno-gospodarski razvoj Agalege na dnevnem redu vlade in pomembnejši kot kadarkoli prej. Po njegovih besedah je bil pripravljen načrt za izboljšanje zdravstvenega in izobraževalnega sistema, prometnih povezav in rekreacijskih zmogljivosti za prebivalce otoka ter za razvoj ribištva in izkoriščanje stranskih proizvodov iz kokosovega oreha.

Indija in Mavricij glede svojih načrtov nista transparentna, tako tudi podrobnosti memoranduma o soglasju iz leta 2015 nista objavila. Medtem ko mavricijska vlada obljublja izboljšave na področju zdravstva, izobraževanja in infrastrukture, mnogi otočani dvomijo, da bodo spremembe res prinesle obljubljeno blaginjo.

Mnoge Agalegance razmere spominjajo na izgon prebivalcev z otokov Čagos, oddaljenih 2.000 kilometrov vzhodno. Tamkajšnje prebivalstvo je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove, da bi britanska vlada omogočila gradnjo vojaškega oporišča na otoku Diego Garcia. Sin izgnanke s Čagosa in Agaleganca, 26-letni Billy Henri, se boji, da bo njihov otok doletela enaka usoda. Za BBC je povedal: "Moja mati je izgubila svoj otok, naslednji pa bo moj oče."