Je bil za pakistanskega premierja Kana 'usoden' odhod v Moskvo?

Pakistanski parlament je v nedeljo izglasoval nezaupnico predsedniku vlade Imranu Kanu. V Pakistanu sicer še noben premier od ustanovitve države pred 75 leti ni odslužil celotnega mandata, je pa Kan prvi, ki je položaj izgubil na takšen način. V ponedeljek so nato pakistanski poslanci za novega predsednika vlade izvolili vodjo opozicijske stranke PML-N Šebaza Šarifa. Gre za mlajšega brata trikratnega nekdanjega premierja Navaza Šarifa, ki ima dosmrtno prepoved opravljanja javne funkcije, po tem, ko je bil obsojen zaradi korupcije.  

Kan je svojim volivcem obljubljal "novi" Pakistan. Za nekatere je bil populist, za druge odrešitelj. Nasprotniki so ga kritizirali zlasti na področjih ekonomske in zunanje politike. Vsekakor pa Kan ni bil običajen premier. Skušal je izkoreniniti korupcijo in razbiti globoko vkoreninjeni dvostrankarski sistem, ki je več desetletij dominiral v pakistanski politiki. Oblikoval je novo, neodvisno zunanjo politiko. S tem, ko ni želel slediti ameriškim interesom, je celo ogrozil lastni premierski stolček. 

Je bil za Kana 'usoden' odhod v Moskvo?

Pozivi k nezaupnici so se namreč začeli kmalu po tem, ko je Kan na začetku ruske invazije na Ukrajino obiskal Vladimirja Putina v Moskvi. Državniški obisk, ki se je odvil med 23. in 24. februarjem, je bil sicer načrtovan že veliko prej. To je bil sicer prvi uradni državniški obisk pakistanske vlade v Rusiji po dveh desetletjih. Čeprav nihče ni pričakoval, da bo obisk sovpadel z začetkom vojne v Ukrajini, so bile razmere napete že tedne pred tem. Kljub temu, da so ZDA že ob ruskem priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska in torej še pred dejanskim začetkom napadov uvedle prve sankcije proti Rusiji, Kan svojega obiska ni prestavil oziroma odpovedal. Kan je namreč želel z obiskom okrepiti odnose in gospodarsko sodelovanje z Rusijo ter v Pakistan pritegniti ruske investicije, predvsem na področju energetike.  

Pakistanski zunanji minister Šah Mehmud Kureši je med sobotno razpravo v parlamentu pred glasovanjem o nezaupnici dejal, da je februarja ameriški svetovalec za nacionalno varnost poklical pakistanskega kolega in ga "odločno prosil, naj ne nadaljujejo s turnejo po Rusiji". V svojem nagovoru je Kureši dejal, da ZDA načrtujejo spremembo vlade v Pakistanu. "Danes Pakistan stoji na zgodovinskem razpotju in ljudje se morajo odločiti, ali želijo živeti v neodvisni državi ali postati sužnji (Zahoda)," je še dejal. 

Kan se je sicer skušal glasovanju o nezaupnici izogniti s tem, da je razpustil parlament. V televizijskem nagovoru je ob tem dejal, da se v pakistanske demokratične institucije vmešavajo tuji akterji. Trdil je, da ga želijo s položaja odstaviti tuje sile, ker ne želi slediti Zahodu v odnosih z Rusijo in Kitajsko.

Vrhovno sodišče se je v četrtek postavilo na stran opozicije in odločilo, da je Kanov poskus razpustitve parlamenta, s čimer se je skušal izogniti glasovanju o nezaupnici, neustaven in da se je Kan za to potezo odločil, da bi ostal na oblasti.

Novi premier: To je zmaga pravičnosti in zlo za poražene

Po odstavitvi Kana so se tako podporniki Kana kot podporniki opozicije podali na ulice in iz avtomobilov vihrali z državnimi in strankarskimi zastavami. V prestolnici so močno okrepili varnostne ukrepe, a večjih incidentov ni bilo. 

Ko so v ponedeljek razglasili rezultate volitev v parlamentu, je novoizvoljeni predsednik vlade Šarif dejal: "To je zmaga pravičnosti in zlo za poražene." Njegova zmaga je sicer bila pričakovana, saj je po umiku kandidature nekdanjega zunanjega ministra in Kanovega zaveznika, Kurešija, ostal edini kandidat. Na glasovanju je bilo sicer oddanih le 174 glasov od skupno 342, saj je Kanova stranka volitve bojkotirala.

Po uradni zaprisegi bo Šarifova prva naloga sestaviti vlado, za katero se domneva, da bo sestavljena iz njegove stranke PML-N, levosredinske stranke PPP in manjše konservativne stranke JUI-F. V svojem prvem nagovoru kot novopečeni premier je 70-letni Šarif napovedal povišanje plač, pokojnin in minimalne plače za delavce. Dejal je tudi, da bo pospešil več milijard dolarjev vreden projekt Kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC) in obnovil načete vezi s partnerji in zavezniki. 

Odzval se je tudi na Kanove očitke o tem, da so mu do položaja pomagale tuje sile. Kot je dejal, je sklical sestanek parlamentarnega odbora za nacionalno varnost za zaprtimi vrati. Srečanja se bodo udeležili tudi visoki civilni in vojaški uradniki, vključno s pakistanskim veleposlanikom v Washingtonu. "Odstopil bom, če bo vsaj malo dokazov (proti meni)," je zagotovil.

Šarifova vlada bo na položaju do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo avgusta 2023. 

Nova vlada se bo morala spopasti z naraščajočo inflacijo, šibko vrednostjo državne valute in ogromnim državnim dolgom. Poleg tega pa v državi narašča tudi militantnost, saj se, v luči prevzema oblasti v Afganistanu, krepijo tudi pakistanski talibani.