Tretje največje svetovno gospodarstvo se v celoti odmika od začasne opustitve jedrske energije, ki jo je leta 2011 spodbudila katastrofa v jedrski elektrarni Fukušima – Daiči. Ta je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija, med drugim pa obsegala taljenje sredice reaktorjev in izpustov radioaktivnih snovi.
Država, ki ji primanjkuje energetskih surovin, želi na eni strani zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in s tem preprečiti pomanjkanje električne energije v državi, hkrati pa do leta 2050 doseči ogljično nevtralnost.
Čeprav načrtujejo tudi okrepitev investicij v obnovljive vire energije, pa bo, kot kaže, hkratna uporaba jedrske energije neizogibna. "Jedrsko energijo moramo izkoristiti v polni meri," je nedavno dejal japonski premier Fumio Kishida, ki podpira tudi idejo, da bi obstoječim reaktorjem v primeru, da bo mogoče zagotoviti varnost, podaljšali življenjsko dobo na 70 let.
Po katastrofi v Fukušimi se je japonska vlada odločila za zaprtje vseh reaktorjev v državi in uvedla bistveno strožje varnostne standarde. Trenutno je po poročanju agencije AFP delujočih 33 jedrskih elektrarn, do sredine decembra pa jih je elektriko proizvajalo devet, s čimer so dosegli cilj, ki si ga je poleti zastavil premier – kritje približno deset odstotkov zimske porabe energije v državi. Kot je za AFP povedal energetski svetovalec Tom O'Sullivan, bo ponovni zagon obstoječih reaktorjev izziv, ker so bili nekateri od njih precej dolgo časa ustavljeni.
Sodišče zavrnilo zahtevo prebivalcev po zaprtju reaktorja
Nacionalni nadzorni organ za jedrsko varnost je načeloma odobril ponovni zagon še sedmih drugih reaktorjev, takšne poteze pa se pogosto soočajo z nasprotovanjem lokalnih skupnosti. Odkar je vojna v Ukrajini letos sprožila strmo rast cen energije, raziskave sicer kažejo, da se je zadržanost javnosti do oživitve jedrske energije zmanjšala.
Kot je navedla dpa, je sodišče zaradi varnostnih razlogov v torek zavrnilo zahtevo prebivalcev v bližini jedrske elektrarne Mihama po zaprtju tamkajšnjega reaktorja, ki je star več kot 40 let.
Nova zakonodaja predvideva tudi financiranje naložb za spodbujanje dekarbonizacije. Do leta 2030 nameravajo proizvesti približno 20 do 22 odstotkov električne energije iz jedrske energije in 36 do 38 odstotkov iz obnovljivih virov.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.