Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik je v nedeljo, 4. septembra, gostil ljubljanskega župana Zorana Jankovića."Ko imaš prijatelja, kot je Zoran Janković, potem veš, da vstopaš v politično tekmo z najmočnejšo možno podporo!" so njegove besede povzeli na Twitter profilu stranke SNSD.
Objavili so tudi kratek videoposnetek njunega srečanja. Ta se začne z njunim objemom, sledijo kadri, kako sedita za mizo in se pogovarjata. Kot so zapisali v stranki, sta se pogovarjala o "številnih pomembnih temah".
"Upam, da bo predsednik zmagal in da bomo nadaljevali sodelovanje. Prijateljstvo se pokaže v težkih časih, situacija v Evropi ni lahka. Želim mu vse dobro," na posnetku pove Janković.
Za konec sledijo še stisk rok, široki nasmehi, Dodikov objem in besede, namenjene Jankoviću: "Moj veliki prijatelj!"
Nobena skrivnost ni, da je Dodik zaveznik Vladimirja Putina. Republika Srbska pod vodstvom Dodika nasprotuje vsem sankcijam Zahoda proti Rusiji in noče obsoditi ruske agresije. Rusija, na drugi strani, po Dodikovih besedah močno podpira daytonsko ureditev v BiH kot državi z dvema entitetama in tremi konstitutivnimi narodi ter da zelo ceni stališče srbske strani v BiH, ki nasprotuje uvedbi sankcij proti Rusiji. Srbski član predsedstva v Bosni in Hercegovini je v preteklosti izrazil prepričanje, da se bodo tradicionalno prijateljski odnosi med Rusi in Srbi, ki jih vežejo globoke kulturne in duhovne vezi, uspešno razvijali tudi v prihodnosti in ob obojestranskem interesu.
Dodik je v zadnjem letu tudi stopnjeval separatistično retoriko in spodbujal, naj Republika Srbska čim prej zapusti osrednje ustanove BiH. Te izjave so mu prinesle sankcije ZDA, Washington pa mu očita spodkopavanje prelomnega daytonskega mirovnega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v BiH. Zapletel se je tudi v spor z visokim predstavnikom v BiH Christianom Schmidtom.
'Gre za obisk, ki ga narekujejo politične simpatije'
Na družbenih omrežjih se je vnela debata o tem, ali je njuno srečanje v času pred volitvami - tako v Sloveniji kot v BiH - sporno, kaj s tem sporoča Janković in ali gre za nabiranje glasov oz. političnih točk.
"Odločitev, da župan (!) Ljubljane sredi vojne v Ukrajini in sredi najhujše ustavne krize v Bosni obišče Dodika, najbolj ciničnega in pokvarjenega predstavnika Vučićeve in Putinove avantgarde na Balkanu, je odločitev, ki jasno signalizira Jankovićeve politične preference. Kakšne institucionalne povezave imata MOL in Republika Srbska? Tu je jasno, da ne gre za obisk, ki ga terjajo protokol ali interesi mesta, temveč ga narekujejo županove osebne veze in njegove politične simpatije. Kot tak gre za jasen politični signal," je na Twitterju zapisal Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in politični analitik.
Eden od uporabnikov se je odzval z besedami: "Dodik je rusofil, javno zagovarja rusko agresijo na Ukrajino, odcepitev Republike Srbske ter razkosanje BiH. Janković ni državnik, je pa Golobova podpora njegovi kandidaturi v Ljubljani zelo zgovorna."
"Janković nima političnih preferenc. Je pragmatik in poslovnež. V Ljubljani ima podporo Gibanja Svoboda. Ne rabi več, ker bo dobil glasove. In to, da mu nihče ne postavi konkretnega protikandidata, je sramota za slovensko politiko," je menil drugi.
'Janković v svojem stilu, a tokrat ni naredil pametne poteze'
Tudi blogerju in političnemu komentatorju Aljažu Pengovu Bitencu se Jankovićeva poteza glede na mednarodno situacijo zdi neprimerna in nespametna. "Je pa res, da se Janković nikoli ni kaj preveč oziral na te stvari, tako da je to zelo v njegovem stilu. Mislim, da se nista srečala prvič, in vsakič znova je iz njiju vrelo neko blazno prijateljstvo. Besede, da prijatelja spoznaš, ko je težko ... to je zelo njegova poteza – iti kontra sprejeti konvenciji oz. kontra splošnemu mnenju. Mislim pa, da tokrat ni naredil pametne poteze, v smislu spodobnosti."
Iz političnega vidika je Jankovićev odnos z Miloradom Dodikom seveda problematičen, poudari Pengov Bitenc. "Mi vemo, kdo on je, za kaj se zavzema, kakšna je njegova politična agenda. Ampak to ni nič novega. Očitno je, da ta prijateljski odnos med njima obstaja že dlje časa. Janković je torej ocenil, da situacija v zvezi s Putinom in agresijo na Ukrajino ni tako pomembna, da bi vplivala na ta odnos."
Meni pa, da njuno srečanje ne bo imelo nobenega vpliva na politične glasove – ne pri Dodiku in ne pri Jankoviću. "Kako bo pri Dodiku, že vemo, Jankoviću pa to tudi ne bo kaj blazno pomagalo ali škodilo. Ker v Ljubljani pač še vedno štejejo kolesarske steze, ceste, vodovodi, drevesa ... tako da kdor bo volil za Jankovića, ga ne bo volil zaradi tega, ker je šel k Dodiku, tisti pa, ki ga ne bo volil, pa ga tudi ne bo zaradi česa drugega. Političnega učinka tukaj jaz ne vidim, je zgolj nek moralni pomislek."
Zoran Janković, čeprav je v Sloveniji še vedno veliko ime, je vendarle še vedno zgolj in samo župan glavnega mesta, ki je morda malo bolj pomembne kot župan Gorij, ni pa ne zunanji minister, ne premier, niti poslanec, skratka ne predstavlja nobene uradne politike, še doda.
Kaj pa dejstvo, da je podporo Jankoviću na lokalnih volitvah izrekel Robert Golob? Mogoče si bo premislil, ampak dvomim, pravi naš sogovornik. "Golob podpore Jankoviću ni izrekel zaradi njegovih stališč okoli Dodika, ta so bila znana, pač pa iz drugih razlogov. To sta dva nivoja politike, ki se tukaj izrazito ne mešata. Če bi imel kdo lahko težavo s tem ali če se kdo lahko kaj vpraša, je to morda res Robert Golob." Poleg tega, še doda, ima Ljubljana mestni svet, ki ima pravico, da odpre kakšno debato tudi o zunanji politični aktivnosti župana.
Zakaj pa je Dodiku pomembna podpora Jankovića? "Ker se lahko z njim pohvali. Ker je nekdo prišel iz EU in rekel Bravo, Dodik in on bo to zdaj molzel do onemoglosti. It is a photo opportunity. (Je priložnost za slikanje!, op.a.) Gabariti tega odnosa so jasni – lahko je neugodno, ampak volitve so 20. novembra, do takrat se lahko zgodi še veliko - Ukrajinci lahko celo premagajo Ruse in potem bo vse to pozabljeno! Tudi to, da je Janković to naredil zdaj in ne čez en mesec, veliko pove," zaključi Pengov Bitenc.
Volitve v času najhujših političnih napetosti v BiH
Državljani BiH bodo na splošnih volitvah 2. oktobra izbirali kandidate na različnih ravneh oblasti v BiH. Lahko bodo glasovali za člane predsedstva BiH, parlamenta BiH ter parlamenta obeh entitet, Federacije BiH in Republike Srbske, ter za člane skupščin v kantonih.
Kandidati za člane predsedstva BiH iz vrst Bošnjakov so Denis Bećirović, Mirsad Hadžikadić in aktualni član predsedstva Bakir Izetbegović. Kandidata iz vrst Hrvatov sta Borjana Krišto in Željko Komšić, ki Hrvate v predsedstvu zastopa zdaj. Za srbskega člana predsedstva se potegujejo Željka Cvijanović, Nenad Nešić, Mirko Šarović, Borislav Bijelić in Vojin Mijatović. Dodik, srbski član predsedstva BiH, bo kandidiral za predsednika Republike Srbske, za članico predsedstva BiH pa je podprl Cvijanovićevo, aktualno predsednico Republike Srbske.
Volitve bodo potekale v času najhujših političnih napetosti v BiH po koncu vojne leta 1995. Na napete razmere v BiH sta med drugim pred kratkim opozorila posebna odposlanca Nemčije in Velike Britanije za Zahodni Balkan Manuel Sarrazin in Sir Stuart Peach. Kot glavni problem sta izpostavila neizvajanje reform in vse glasnejše načrte o delitvi države. Številne evropske države, tudi Slovenija, opozarjajo, da bi nestabilnost BiH destabilizirala celoten Zahodni Balkan.
KOMENTARJI (452)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.