Ja, ribe in paradižnik lahko zrastejo tudi sredi betonske džungle

Evropska premiera, pilotni projekt na 4000 kvadratnih metrih in prva prestolnica, ki v samem središču mesta proizvaja zdravo, pregledano, kakovostno in kar je najpomembneje – lokalno hrano. Na urbani kmetiji vse od leta 2016 gojijo od paradižnika, zelišč in mikrozelenja, kot so česen, drobnjak, redkev, gorčica itd. do mavrične postrvi oziroma šarenke, glavnega igralca pri tako imenovanem akvaponskem načinu kmetovanja. Gre za trajnostno pridelavo hrane, ki sloni na izkoriščanju naravnih procesov za urbano krožno gospodarstvo, ki poleg okoljskih – prinaša tudi socialne in gospodarske koristi. 

Ribe in rastline povezuje biološki filter

Na prvo junijsko popoldne smo vstopili v ogromno halo, se povzpeli po betonskem stopnišču, vsake toliko so bila kakšna vrata – in teh je bilo mnogo – odprta na stežaj, razkrivala so majhne, minimalistično, a okusno opremljene prostore, kjer zaposleni sestankujejo, sprejemajo goste ali zgolj opravljajo svoje delo. Na vrhu stopnišča pa, sicer pričakovano, šok. Ogromno, recimo temu urbano polje dobrot narave. Sadike paradižnika, v koritih sivka, začimbe, urejene poti za obiskovalce – teh je mimogrede vsak teden približno 100.000. Uvodne besede našega vodiča, sicer enega od sedmih, redno zaposlenih na kmetiji pa: "Dobrodošli v prihodnosti!" 

V ozadju polja, ki na široko odpira pogled na mesto, nad njim se dvigajo dvajset in celo več nadstropne stolpnice, stojijo rastlinjaki, v njih pa sadike paradižnikov treh barv – črne, rumene in rdeče, to so tudi barve belgijske zastave. Sadike paradižnika zrastejo do dvanajst metrov visoko. Do ribogojnice, kjer v ogromnih komorah vode živi na stotine rib in ne, ni se jim treba stiskati, saj njihovo število ves čas prilagajajo bivalnemu prostoru, pa je treba le čez približno meter in pol širok in več deset metrov dolg hodnik. Populacija mavrične postrvi, ki živi v teh komorah, plava v sladki vodi, ki nato potuje skozi poseben filter, kjer na milijarde mikroorganizmov prečisti ribje izločke, z vodo pa nato zalivajo rastline. 

Gre za popolnoma naraven proces, brez antibiotikov ali pesticidov, oskrbniki na kmetiji zato vsako ribo, da v ekosistem ne bi spustili bakterij, skrbno pregledajo, če je res zdrava. Zveni preprosto in edino logično, da ustvarimo čim manj odpadkov in smo varčni z vodo, a v resnici gre za izjemno zahteven, visoko tehnološki in zelo drag projekt, ki zaenkrat še ne prinaša dobička. A ideja je, da bi na ta način mesto postalo čim bolj samooskrbno oziroma samozadostno. Epidemija koronavirusa je namreč močno načela stabilnost dobavnih verig, vojna v Ukrajini pa je vse to zavedanje o pomenu lokalne hrane, ki je z rahljanjem xovidnih ukrepov postopoma ugašalo, znova vrnila na vrh seznama prioritet Evropske unije. 

Ne samo, da kombiniranje rib in zelenjave prihrani ogromne količine vode. Pomeni tudi manj energije, nižje stroške prevoza ter neposredno in posredno zaposlovanje. Klavnica, vsako leto to pomeni 35 ton ribjega mesa, svoje izdelke prodaja samo trgovcem na drobno, spletnim trgovinam, restavracijam in gostincem v Bruslju in okolici, s čimer ponovno povezuje skupnost s hrano in strankam ponuja možnost, da vedo, od kod prihaja njihova hrana. 

Mestne kmetije so le en primer urbanega kmetijstva, ki se že pojavlja tudi v številnih drugih oblikah, kot so skupni vrtovi, vrtovi na dvorišču, sadovnjaki ... Regija s svojo strategijo dobre hrane aktivno podpira oživljanje neizkoriščenega prostora v urbani krajini. Eden od ciljev bruseljske zgodbe je, da bi do leta 2035 kmetijstvo v središču mesta in predmestjih proizvedlo 30 odstotkov nepredelanega sadja in zelenjave, ki ga zaužijejo prebivalci regije. Urbane kmetije preoblikujejo tradicionalne kmetijske prakse z večjim pridelkom na manjših območjih, izpolnjujejo povpraševanje potrošnikov po lokalni, zdravi hrani in dajejo zagon domačemu gospodarstvu.

In takšna bi morala biti prihodnost vseh nas, so enotni predstavniki vseh 27 članic Evropske unije. Prvi korak proti podnebni nevtralnosti bodo evropski poslanci sprejeli predvidoma ta teden na rednem plenarnem zasedanju v Strassbourgu, kamor so odpotovali že včeraj. Po sredinem glasovanju o prvem svežnju zakonodaje Pripravljeni na 55, kaj ta zajema si lahko preberete tukaj, pa naj bi evropski poslanci pozvali tudi k spremembi ustanovnih dokumentov Evropske unije, stališča so oblikovali na konferenci o prihodnosti Evrope.