Pred nedeljskim referendumom o noveli Zakona o vodah se izteka rok, v katerem lahko Državni volilni komisiji (DVK) glasovanje po pošti napovejo volivci, ki jim je bila po 30. juliju nepredvideno odvzeta prostost ali so bili nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda.
V sredo pa se izteče rok, v katerem morajo svoje namere DVK sporočiti volivci, ki želijo glasovati na volišču zunaj kraja stalnega prebivališča (t. i. volišče omnia). Na isti dan se izteče rok za prijavo glasovanja na domu za bolnike. Da bodo glasovali v Sloveniji, pa morajo komisiji do istega roka sporočiti tisti volivci, ki sicer v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, a so trenutno v domovini.
Od torka do četrtka bo medtem že potekalo predčasno glasovanje, in sicer na posebnih voliščih po državi, vsak dan med 7. in 19. uro. Kot so opozorili v DVK, bo v Ljubljani predčasno glasovanje za vseh 14 volilnih okrajev na območju Upravne enote Ljubljana potekalo na Gospodarskem razstavišču.
Gibanje ministrstvu za delo očita pozno obveščanje domov za starejše
Gibanje za pitno vodo medtem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve očita, da je nedopustno oviralo stanovalce domov za starejše pri njihovem uresničevanju volilne pravice na referendumu o noveli zakona o vodah. Domove je o možnosti glasovanja varovancev po pošti namreč obvestilo tik pred iztekom roka za prijavo.
Nika Kovač z Inštituta 8. marec in Jan Štrukelj iz Mladih za podnebno pravičnost sta na novinarski konferenci predstavila elektronsko sporočilo ministrstva za delo, s katerim je slednje domovom za starejše posredovalo navodila za priglasitev glasovanja po pošti na dan 30. junija ob 11.50. Na isti dan opolnoči se je iztekel rok, do katerega so morali varovanci željo po glasovanju po pošti sporočiti DVK.
Gibanje je hkrati pridobilo sporočilo DVK, namenjeno upravam domov, zaporov, bolnišnic in socialnovarstvenih zavodov za institucionalno varstvo z dne 1. junija. Po pojasnilih Kovačeve je to sporočilo prispelo na ministrstvo za delo, slednje pa je torej potrebovalo mesec dni, da je informacije posredovalo domovom za starejše.
"Ministrstvo za delo je razpis na domove za starejše poslalo na dan, ko je potekel rok, torej 30. junija, ob 12. uri. To pomeni, da so bile številne delavke v teh domovih ravno na koncu izmene, da ni bilo mogoče opraviti pogovorov z vsemi stanovalci in da so ti dejansko ostali brez možnosti, da oddajo glas," je dejala. "Ker je minister Janez Cigler Kralj na nasprotni strani, sumimo, da je do oviranja prišlo nalašč," je še dodala. Po oceni Gibanja za pitno vodo je sicer še čas, da se starejšim vendarle omogoči glasovanje na referendumu po pošti.
Po besedah Štruklja je v domovih nekaj več kot 17.000 stanovalcev. Če so bili tik pred rokom obveščeni tudi zapori in drugi zavodi, česar sicer v gibanju ne vedo, se številka približa 20.000, kar je več kot odstotek volilnih upravičencev.
Spregovorila sta tudi stanovalca ljubljanskega doma za starejše Tabor Ivica Potisek in Ignacij Voje. Oba sta pojasnila, da sta dovolj vitalna, da lahko oddata glas na matičnem volišču. Vendar so tudi po njuni oceni številni starejši ostali brez možnosti glasovanja.
Ministrstvo: Gre za nenamerno napako
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnostipojasnjujejo, da je do poznega obveščanja domov za starejše prišlo "zaradi nenamerne napake v delovnem procesu." Da je pozno obveščanje posledica napake, utemeljujejo tudi z dejstvom, da so že 19. aprila na direktoratu za starejše in deinstitutcionalizacijo vsem socialnovarstvenim zavodom, ki izvajajo institucionalno varstvo, poslali dokumentacijo in obrazce za podporo zakonodajnega referenduma v slovenskem, madžarskem in italijanskem jeziku."Tako obžalujemo, da je bilo obvestilo o možnosti glasovanja po pošti poslano šele 30. junija, a šlo je za človeško napako, in nikakor za načrtno ali namerno oviranje referenduma," so zatrdili.
Dodali so, da so socialnovarstveni zavodi, tako kot vsa slovenska gospodinjstva, s strani Državne volilne komisije po pošti prejeli obvestilo, datirano na dan 28. maj, v katerem so bile podane vse informacije glede referenduma o noveli zakona o vodah, tudi opis možnosti glasovanja njihovih stanovalcev in stanovalk po pošti.
Minister Janez Cigler Kralj je k temu dodal, da je v trenutku, ko je izvedel za nastalo problematiko, zahteval poročilo in predlog rešitve s strani pristojnega direktorata. "V izogib takšnim napakam sem skladno s svojimi pristojnostmi zahteval rešitev, ki bo v bodoče preprečevala podobne situacije," so še sporočili z ministrstva.
Noveli nasprotujeta tudi Svet za varovanje okolja pri SAZU in Zveza borcev
Svet za varovanje okolja (SVO) pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je na seji Sveta 23. junija sprejel izjavo o noveli Zakona o vodah, v kateri je zapisal, da se v Sloveniji "dobro zavedamo izjemnega pomena vode in vodnega bogastva, s katerim upravljamo".
"Smo ena od dveh držav v EU, ki je z zapisom v ustavo institucionalizirala pravico do pitne vode. Vsak poseg v vodna telesa in njihova mejna območja potencialno ogroža vodni ekosistem, vključno s stanjem voda, zato bi morali biti taki posegi na zakonski ravni še posebej skrbno urejani. Novela Zakona ovodah odpira nekatere možnosti posegov na vodna in priobalna zemljišča, pušča pravne nedoslednosti in niža nivo odločanja o posegih v vodna in priobalna zemljišča. Menimo, daje to v času, ko pritisk na prostor in okolje narašča, nesprejemljivo."
Svet za varovanje okolja pri SAZU zato podpira mnenja in izjave strokovnih združenj in društev, ki delujejo na področju voda, v katerih noveli nasprotujejo.
Glas proti noveli zakona o vodah je glas proti uničevanju narave, zato bodo člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije na referendumu to nedeljo glasovali proti, pa so sporočili iz zveze. "Zaščitimo naše največje naravno bogastvo in ohranimo vodo kot javno dobro, dostopno vsem," so zapisali in spomnili, da je voda največje bogastvo. V zvezi z vodo zagovarjajo "javno blaginjo za vse in ne zasebnega razkošja le za nekatere".
Novela zakona o vodah po njihovem prepričanju razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. "Dejansko to pomeni tudi, da bodo prost dostop do obrežij preprečevala parkirišča, trgovine, hoteli, gostilne, črpalke, oglasni panoji, ceste in tako dalje. S posegi na ta območja se bodo občutno povečala tveganja za onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ti pa so glavni vir pitne vode." Gre torej za ogrožanje pitne vodne, vodnih in obvodnih ekosistemov in zdravja. Poleg tega novela zakona o vodah ogroža prost dostop do vode in obale, saj bodo ti deli dostopni samo za tiste, ki bodo za dostop lahko plačali, so prepričani.
Vizjak: Novela zakona o vodah ne ogroža stanja voda
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je danes v DZ v odgovoru na vprašanje poslanca Levice Mateja T. Vatovca znova zatrdil, da novela zakona o vodah krepi varovanje voda in priobalnega pasu. "Najhujša zloraba, ki sem jo kdaj koli doživel, je, ker se širi po družbenih omrežjih, da z novelo zakona privatiziramo vodne vire, da bomo Madžarom prodali ne vem kaj, o čemer zakon ne govori niti z eno besedico in je čista izmišljotina," je poudaril. Da z novelo prihaja "renesansa gradnje na priobalnem pasu" je po njegovih besedah "totalno zavajanje".
Tudi poslej ne bo mogel biti na priobalnem pasu zgrajen noben objekt, ki bo poslabševal stanje voda, vplival na poslabšanje poplavne varnosti ali erozije, ki ni v skladu z relativno zahtevnimi cilji upravljanje in načrtom upravljanja z vodami in ki bi onemogočal izvajanje gospodarske javne službe, je poudaril Vizjak. Le v primeru, da so ti pogoji kumulativno izpolnjeni, bo mogoče graditi objekte javne rabe.
Kot dodaten pogoj je Vizjak izpostavil še, da gre za zazidljive površine.
KOMENTARJI (229)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.