Ponovna oborožitev Evrope: načrt naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb

Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, so podprli ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije za "ponovno oborožitev Evrope". Komisija namerava v okviru načrta vzpostaviti nov finančni instrument EU, v katerem bo na voljo 150 milijard evrov posojil za naložbe držav članic v obrambo.

Sredstva bodo po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen namenjena zmogljivostim, kot so protizračna in protiraketna obramba, droni, rakete ter topništvo.

V okviru načrta bo Bruselj predstavil še predlog za sprožitev t. i. nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil. To bo članicam omogočilo zvišanje proračunskih izdatkov za obrambo, ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja, je v torek ob predstavitvi načrta povedala von der Leyen. Skupno bi lahko z načrtom po navedbah Bruslja mobilizirali skoraj 800 milijard evrov naložb v obrambo.

'Ukrajinci resnično želimo mir, a ne za ceno tega, da se odpovemo Ukrajini'

Zelenski, ki se je danes v Bruslju udeležuje izrednega vrha EU, se je evropskim voditeljem zahvalil za močno podporo od samega začetka vojne. To po njegovem pomeni, da Ukrajina ni sama v boju proti ruski agresiji.

"Zelo smo hvaležni, da nismo sami. In to niso le besede, čutimo to," je dejal ob prihodu na zasedanje skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

"Zelo pomembno je, da ste dali močan signal ukrajinskemu ljudstvu, ukrajinskim vojakom, vsem našim družinam," je dodal.

Costa pa je Zelenskemu zagotovil, da bodo Evropejci še naprej podpirali Ukrajino. "Dragi Volodimir, s teboj smo že od prvega dne in bomo tudi naprej," je zagotovil.

"Ukrajina ne samo, da je pripravljena narediti korake za mir, ampak jih tudi predlaga. Pozivam vas, da nas podprete pri tem - podprete Ukrajino in tiste evropske voditelje, ki pomagajo tlakovati pot do miru," je Zelenski povedal na izrednem vrhu EU, ki je namenjen tudi razpravi o nadaljnji podpori unije Ukrajini.

Po njegovih besedah si morajo vsi prizadevati, da Rusija, ki jo je označil za edini vir vojne, sprejme, da jo je treba končati. To lahko dokaže z ustavitvijo zračnih napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo ter s prekinitvijo ognja na morju, kar bi pomenilo ustavitev vojaških operacij v Črnem morju, je dejal.

Naslednji korak bi bila vzpostavitev zaupanja, ki bi omogočilo pogajanja. K temu bi lahko med drugim prispevali z izpustitvijo vojnih ujetnikov, je še povedal Zelenski.

Poudaril je, da mora vsaka prekinitev ognja voditi v celovito in pravično rešitev, celovit sporazum o varnostnih jamstvih ter konec vojne.

"Naj še enkrat poudarim, da Ukrajinci resnično želimo mir, a ne za ceno tega, da se odpovemo Ukrajini. Se je Rusija sposobna odpovedati vojni - to je vprašanje, na katero morajo odgovoriti kakršnakoli pogajanja," je voditeljem članic EU povedal ukrajinski predsednik.

Zagotovil jim je, da bo Kijev podrobnosti mirovnih načrtov in pogovorov delil z vsemi evropskimi narodi, ki jim pomagajo v vojni z Rusijo.

Zelenski je na današnjem izrednem vrhu unije, ki poteka v senci spremenjene politike ZDA do vojne v Ukrajini in Evrope, pozdravil tudi načrt Evropske komisije za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. V okviru načrta namerava Bruselj vzpostaviti nov finančni instrument, vreden 150 milijard evrov, za naložbe v obrambo. Ukrajinski predsednik je pozval, naj pomemben del sklada namenijo proizvodnji orožja v Ukrajini.

Znova pa se je zavzel tudi za pospešitev procesa približevanja Ukrajine uniji. Predsednike vlad in držav članic je pozval k odpravi blokade v pristopnih pogajanjih. Začetku vsebinske faze pogajanj najglasneje nasprotuje Madžarska.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je dejal, da je previdno optimističen, da lahko Ukrajina in ZDA premagajo težave po prepiru med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v Beli hiši prejšnji teden.

Kot je Rutte pojasnil novinarjem na sedežu zavezništva, se je Zelenski po prepiru trudil znova vzpostaviti stik z Washingtonom in je izjavil, da si je pripravljen prizadevati za mirovni sporazum pod močnim vodstvom ameriškega predsednika in z ZDA skleniti dogovor o redkih zemljah.

"Zelo pozdravljam dejstvo, da se ZDA in Ukrajina med našim pogovorom pogovarjajo o tem, kako nadaljevati in kako rešiti nekatere težave," je še dejal generalni sekretar Nata po srečanju s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

"Previdno sem optimističen, da bo to privedlo do dobrih rezultatov," je dodal in izrazil prepričanje, da se lahko stvari premaknejo naprej po pismu Zelenskega Trumpu.

"To je prelomni trenutek za Evropo in Ukrajino"

Kot je dejal Costa, je danes zelo pomemben trenutek za evropsko varnost in Ukrajino. "Danes smo tukaj, da sprejmemo odločitve in dosežemo rezultate ter gradimo evropsko obrambo in varnost," je še dejal. Opozoril je, da varnost Evrope ni ločena od Ukrajine.

"To je prelomni trenutek za Evropo in Ukrajino," pa je dejala predsednica Evropske komisije von der Leynova. Evropa se po njenih besedah sooča z jasno nevarnostjo, zato se mora znati zaščititi in braniti.

Predsednica bo voditeljem sedemindvajseterice danes predstavila načrt za ponovno oborožitev Evrope, s katerim bi mobilizirali za skoraj 800 milijard evrov za pomoč Ukrajini in za naložbe v obrambo.

Voditelji bodo o krepitvi obrambnih zmogljivosti razpravljali tudi v luči spremenjene zunanje politike ZDA do Rusije, potem ko sta Washington in Moskva začela pogovore, kar bi lahko vplivalo tudi na potek vojne v Ukrajini.

Nemški kancler Olaf Scholz je v luči zbliževanja v odnosih med ZDA in Rusijo ob prihodu na srečanje opozoril pred "vsiljenim mirom" v Ukrajini. Zavzel se je za pravičen in pošten mir, ki Ukrajini zagotavlja suverenost in neodvisnost.

Po njegovem je treba tudi zagotoviti, da se podpora ZDA Kijevu nadaljuje "v prihodnjih mesecih in letih, ker je Ukrajina odvisna od njene podpore za svojo obrambo".

Tako Scholz kot tudi poljski premier Donald Tusk se strinjata, da morajo EU in njene članice okrepiti svoje obrambne sposobnosti in povečati izdatke za obrambo.

Vojna v Ukrajini, nov pristop ameriške administracije do Evrope in oboroževalna tekma, ki jo je začela Rusija, po mnenju Tuska predstavljajo povsem nove izzive za Evropo. "Evropa mora sprejeti to oboroževalno tekmo in mora v njej zmagati," je dejal poljski premier.