Izraelske sile silovito nad Han Junis, izraelski poslanec pozval k požigu Gaze

Poleg predorov je izraelska vojska po lastnih navedbah v leta 1949 ustanovljenem taborišču našla tudi raketomete, brezpilotne letalnike in eksplozivne naprave. Magazi sicer velja za eno manjših begunskih taborišč v Gazi. V njem je pred vojno po podatkih Združenih narodov živelo okoli 33.000 Palestincev. Ponoči naj bi Izrael napadel tudi območje Mavasi na zahodni strani mesta Rafa na skrajnem jugu enklave, kjer Palestinci živijo v provizoričnih šotorih. V napadu je bilo ubitih 15 ljudi, večinoma žensk in otrok, poroča spletni portal katarske televizije Al Jazeera. Povrhu naj bi vojska obstreljevala tudi vzhodno stran mesta.

Število smrtnih žrtev med Palestinci v Gazi je po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje v torek naraslo na 23.210, večinoma gre za ženske in otroke. Poleg tega je bilo na palestinski strani v več kot treh mesecih izraelske ofenzive v enklavi ranjenih 59.167 ljudi.

ZDA, ki so izraelski ofenzivi zagotovile ključno vojaško in diplomatsko podporo, zdaj močno pritiskajo na Izrael, naj se preusmeri v natančnejše operacije, usmerjene izrecno proti Hamasovim borcem, poroča AP. Izrael je sicer obljubil, da bo ofenzivo nadaljeval, vse dokler ne bo Hamas popolnoma uničen. Kot pravijo izraelske sile, so že uničili Hamasovo infrastrukturo na severu Gaze, kjer so bile porušene celotne soseske, vendar se še vedno borijo z majhnimi skupinami borcev. Po severu Gaze so se osredotočili na južno mesto Han Junis in zgrajena begunska taborišča v osrednji Gazi. 

V ponedeljek so izraelske sile zadele hišo v osrednjem mestu Dejr al Balah, poškodbam pa so podlegle mati, tri hčerke in trije majhni vnuki Džamala Naima, znanega zobozdravnika v Gazi. Najmanj osem ljudi je bilo ubitih, ko je izraelska vojska v torek zadela petnadstropno stanovanjsko stavbo v Rafi. 

Ponedeljek je bil sicer smrtonosen tudi za izraelsko vojsko, po njihovih podatkih je bilo ubitih devet ljudi. Šest jih je umrlo v eksploziji. 

Humanitarna kriza

Skoraj 85 odstotkov prebivalcev Gaze so spopadi pregnali z domov, četrtini prebivalcev pa grozi lakota, saj jim je zaradi izraelskega obleganja na voljo le kanček hrane, vode ali zdravil. Humanitarni urad ZN, znan tudi pod imenom OCHA, je opozoril, da spopadi močno ovirajo dostavo pomoči, poroča AP. Razmere so še hujše na severu Gaze, ki so ga izraelske sile konec oktobra odrezale od preostalega ozemlja. Več deset tisoč ljudi, ki so tam ostali, se spopada s pomanjkanjem hrane in vode.

"Teroriste, ki so ostali v Gazi, je treba uničiti"

V pogovoru za radio Kol Barama je poslanec Likum Nisim Vaturi izjavil, da ne obžaluje svoje sicer že izbrisane izjave na omrežju X, v kateri je novembra pozval k požigu Gaze. "Stojim za svojimi besedami. Bolje je zažigati stavbe, kot da bi bili v spopadih poškodovani naši vojaki," je dejal in poudaril, da se je njegova izjava nanašala na "odstranitev teroristov v Gazi".

Prepričan je, da so izraelske sile že zdavnaj evakuirale vse nedolžne civiliste s severa Gaze. "Ostalo jih je še 100.000. Ne smilijo se mi tisti, ki so še vedno tam. Moramo jih uničiti," je še dodal po poročanju izraelskega časnika Times of Israel. Po navedbah katarske televizije Al Jazeera je sicer na severu Gaze ostalo približno 800.000 Palestincev.

Njegove izjave so povzročile ogorčenje, tudi zaradi tega, ker jih je izrekel le dan pred začetkom obravnave tožbe, ki jo je Južna Afrika vložila na Meddržavno sodišče in v kateri Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci.

Blinken v pogovorih z Abasom potrdil podporo ZDA ustanovitvi palestinske države

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes ob srečanju s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Ramali na zasedenem Zahodnem bregu znova potrdil, da ZDA podpirajo konkretne ukrepe za ustanovitev palestinske države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ponovil je tudi stališče Washingtona, da mora palestinska država obstajati poleg Izraela, v obeh pa morata biti mir in varnost, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller.

S srečanjem palestinskega predsednika in Blinkna pa niso bili zadovoljni vsi, nekaj deset protestnikov se je zbralo in obsodilo srečanje. Ko je ameriški odposlanec prispel na zasedeni Zahodni breg, so demonstranti držali napise "Ustavite genocid", "Svobodna Palestina" in "Blinken, ven", poroča Al Jazeera.

"Palestinci so izredno jezni zaradi ameriškega sodelovanja z Izraelom pri genocidu v Gazi. Ne bi smeli sprejeti nobenega predstavnika ZDA, še posebej ne Blinkna, saj je del pokola naših ljudi," je za Al Jazeero povedala Džohara Baker, palestinska aktivistka. "Mimogrede, vse to se je nakopičilo, ni se začelo 7. oktobra. Gre za več let trajajočo okupacijo, več let trajajočo nepravičnost do Palestincev, ki je dosegla vrhunec v teh nenehnih grozodejstvih."

Blinken je tudi vztrajal, da bi morali vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, sistematično prenesti na palestinsko upravo v skladu z veljavnimi sporazumi. Izrael že več let zadržuje del teh sredstev, zaradi česar ima palestinska uprava finančne težave.

V pogovorih z Abasom je Blinken omenil tudi povečano nestabilnost na Zahodnem bregu, kjer je bilo v zadnjih mesecih v racijah izraelske vojske ali napadih judovskih naseljencev ubitih več sto Palestincev.

Blinken, ki je od prejšnjega tedna na maratonski bližnjevzhodni turneji, že četrti od začetka vojne v Gazi, bo danes obiskal še Bahrajn, so sporočili iz ameriškega zunanjega ministrstva. O možnostih preprečitve zaostrovanja spora med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas bo Blinken po napovedih govoril s kraljem Hamadom bin Iso al Kalifo. V Bahrajnu imajo ZDA ameriško oporišče in sedež pete ameriške flote.

V četrtek prva obravnava na mednarodnem sodišču v Haagu

Južna Afrika je tožbo vložila že konec decembra in Izrael obtožila genocida v vojni proti Gazi ter zahtevala ustavitev brutalnih vojaških napadov, ki so do zdaj terjali že več kot 23.000 žrtev, od tega skoraj 10.000 otrok. 

Južnoafriška republika v 84-stranski vlogi navaja, da je Izrael kršil konvencijo o genocidu iz leta 1948, ki je bila pripravljena po drugi svetovni vojni in holokavstu. Tako Izrael in Južna Afrika sta namreč podpisnika Konvencije ZN o genocidu, vse države pa se zavezujejo, da ne bodo izvajale genocida in ga bodo preprečevale in kaznovale. V pogodbi je tudi določen, da genocid pomeni "dejanje, storjeno z namenom, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina".

Izrael je trditve Južne Afrike je ostro zavrnil, izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da oni vsekakor ne izvajajo genocida, temveč to počne Hamas. "Če bi lahko, bi umorili vse nas," je po poročanju BBC-ja poudaril Netanjahu. Trdi, da izraelske sile ravnajo karseda moralno in da sprejemajo številne ukrepe za preprečevanje civilnih žrtev. 

Kot poroča AP, bo Izrael v Hag poslal vrhunske pravne strokovnjake, med njimi tudi človeka, ki je preživel holokavst, da bi se zoperstavili obtožbam. Gre za precej nenavadno potezo za Izrael, da sodeluje z Mednarodnim sodiščem, saj Izrael običajno izraža mnenje, da so ZN in mednarodna sodišča nepošteni in pristranski. 

Obtožbe o genocidu Izraelci doživljajo zelo osebno, poroča AP. Država se namreč po šest milijonih pobitih Judov v holokavstu vidi kot branik varnosti za Jude. Tiskovni predstavnik izraelske vlade Eylon Levy je kritiziral Južno Afriko in dejal, da daje Hamasu politično in pravno kritje.

"Zgroženi smo nad tem, da se je Južna Afrika odločila igrati zagovornika hudiča," je dejal.