Izraelska vojska je zvečer sporočila, da so iz Irana proti Izraelu poletele rakete. Po vsej državi so odjeknile sirene, ki opozarjajo na zračni napad. Iran je le nekaj minut kasneje potrdil, da so sprožili raketni napad na Izrael, poroča BBC.
Izraelska vojska je po koncu napada sporočila, da je Iran izstrelil okoli 180 raket. O hujših poškodbah zaradi napada sicer ne poročajo, a v Tel Avivu naj bi bili lažje poškodovani dve osebi, poroča izraelski Haaretz. Še več oseb naj bi jih poškodbe utrpelo med hitenjem do zaklonišč.
Tisti, ki so v času napada ostali na prostem in niso uspeli priti do varnih točk, so zavetje iskali za avtomobili in ob robu cest.
Islamska revolucionarna garda je po zaključenem napadu sporočila, da je bil slednji odgovor na umor vodje Hezbolaha Hasana Nasrale in voditelja Hamasa Ismaila Hanije. Ob tem so Izrael opozorili, naj ne poskuša s povračinim napadom, saj bodo nanj odgovorili še siloviteje. Dejali so še, da so njihove zračne sile ciljale na "pomembna oporišča".
A Izrael je že naovedal maščevanje. "Iran je nocoj storil veliko napako, ki jo bo drago plačal," je obljubil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Dodal je, da se bodo držali načela: "Napadli bomo vsakega, ki bo napadel nas. To velja za vse."
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari pa je dejal, da bodo izraelske zračne sile še nocoj poslale močan odgovor na raketni napad, poroča BBC.
Združene države so že popoldan opozorile, da bi se lahko kmalu v spopade vključil tudi Iran. Visoki uradnik Bele hiše je namreč sporočil, da naj bi se Iran pripravljal na "napad na Izrael z balističnimi raketami". "Imamo znake, da je napad Irana neizbežen. Aktivno podpiramo obrambo Izraela pred tem napadom," je dejal.
Ameriško veleposlaništvo v Izraelu je tako vsem ameriškim vladnim uslužbencem in njihovim družinskim članom v Izraelu, na okupiranem Zahodnem bregu in v Gazi sporočilo, naj se do nadaljnjega zatečejo v zaklonišča.
V času raketiranja je sicer pomembno vlogo odigrala tudi ameriška vojska, nastanjena na pozicijah na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik Joe Biden je namreč enotam na območju izdal ukaz, naj pomagajo pri obrambi Izraela in prestrežejo iranske rakete.
IDF: Med napadom umrl Palestinec
Po navedbah izraelskih obrambnih sil (IDF) je bila sicer med iranskim raketnim napadom in izraelsko obrambo ubita najmanj ena oseba. V Jerihu je umrl Palestinec, je za CNN dejal mednarodni tiskovni predstavnik IDF Nadav Shoshani.
Bolnišnica v Jerihu, mestu na zasedenem Zahodnem bregu, ki je oskrbela moškega, je sporočila, da je umrl zaradi poškodb, ki jih je povzročil šrapnele prestreznega izstrelka, ki ga je Izrael izstrelil, da bi preprečil napad.
Iran je v napadu uporabil novo vrsto hiperzvočnih raket. "Veliko fotografij ostankov izstreljenih raket prikazuje rakete Kheybarshekan ali Fattah I. To so najsodobnejše rakete takšnega dosega, ki jih ima Iran," je za Deutsche Welle dejal Fabianom Hinzem, vojaški strokovnjak na Mednarodnem inštitutu za strateške študije v Londonu.
Ime rakete, ki jo je Teheran predstavil šele lani, v arabščini pomeni "osvajalec" oz. "prinašalec zmage", pa navaja Sky News.
Številne države so obsodile dejanje Irana; poleg ZDA, Velike Britanije, Nemčije, Francije, Španije in EU, je napad obsodila tudi Slovenija. Slovensko zunanje ministrstvo je obsodilo iranski raketni napad. "Nenehna eskalacija na Bližnjem vzhodu postaja nevarno nestanovitna in lahko vodi le v uničenje in katastrofo. Prekinitev ognja je nujna in ključna za zaščito civilistov. Vpletene strani znova pozivamo k zadržanosti," so sporočili.
Na spletu se je oglasila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je zapisala, da obsoja stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu z napadom Iran na Izrael: "Kar vidimo v regiji, je eskalacija namesto deeskalacije."
Medtem pa so se prebivalci Gaze po raketiranju zgrnili na ulice in proslavili dejanje Irana. "Videli smo, da del teh raket dejansko cilja na koridor Netzarim v osrednjem delu Gaze, ki je bil postavljen, da bi ločil severno Gazo od južne," so dejali tamkajšnji prebivalci, poroča več tujih medijev. Tudi Hamas je pozdravil raketni napad na Izrael.
Izraelska operacija 'Severna puščica' na libanonskem ozemlju
Pripadniki izraelskih oboroženih sil v vaseh ob meji izvajajo "usmerjene kopenske napade" na infrastrukturo gibanja Hezbolah ob podpori zračnih sil in topništva, je ponoči potrdila izraelska vojska.
"Izraelske obrambne sile so začele usmerjene kopenske napade na podlagi natančnih obveščevalnih podatkov. Ti cilji se nahajajo v vaseh blizu meje in predstavljajo neposredno grožnjo skupnostim na severu Izraela. Vojska deluje po metodičnem načrtu, za katerega se je pripravljala v zadnjih mesecih," je IDF sporočila na družbenem omrežju.
Gre za stopnjevanje konflikta s šiitsko skupino, v okviru katerega je Izrael v tednu dni zračnih napadov ubil na stotine ljudi. Napade nadaljujejo kljub mednarodnim pozivom k zadržanosti, da bi se izognili širitvi konflikta po regiji.
Še pred tem je Izrael v ponedeljek razglasil zaprto vojaško območje za več območij ob meji z Libanonom.
Izraelska operacija, imenovana Severna puščica, je prvi tovrstni napad na libanonsko ozemlje po vojni leta 2006. Izraelci zatrjujejo, da se bodo še naprej borili proti Hezbolahu, ki "neposredno ogroža izraelske skupnosti na severu države".
Izrael odredil evakuacijo več vasi na jugu Libanona
Izraelska vojska je pozneje sporočila, da na jugu Libanona potekajo intenzivni boji, kot je v sporočilu v arabskem jeziku na Telegramu zapisal njen tiskovni predstavnik Avičaj Adrae. "Zaradi varnosti vas prosimo, da ne potujete z vozili od severa proti jugu reke Litani," je sporočil prebivalcem Libanona. Reka Litani prečka skoraj celotno ozemlje Libanona od vzhoda proti zahodu, kjer se izlije v Sredozemsko morje, od meje med Libanonom in Izraelom pa jo na različnih točkah loči nekje med 20 in 40 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prebivalce okoli 25 vasi na jugu Libanona je pozvala k evakuaciji. "IDF vam ne želi škodovati, zaradi lastne varnosti pa morate nemudoma zapustiti svoje domove. Vsakdo, ki je v bližini pripadnikov Hezbolaha, objektov in bojne opreme, ogroža svoje življenje," je na omrežju X sporočil tiskovni predstavnik izraelske vojske.
Tudi več tujih držav, vključno s Kanado in Veliko Britanijo, je danes začelo organizirati evakuacijske lete iz Libanona za svoje državljane. Poljska bo medtem omejila število osebja na svojem veleposlaništvu v libanonski prestolnici. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je povedal, da bo vlada organizirala prevoz za poljske državljane, ki želijo zapustiti državo. "Gre predvsem za družine diplomatov. Poskušali bomo obdržati bistvene ljudi, ostali pa se bodo vrnili na Poljsko," je dejal.
Nemški letalski prevoznik Lufthansa je podaljšal prekinitev letov v Bejrut do 30. novembra, nizozemski KLM pa je do konca leta ustavil povezave z Izraelom. Za začasno prekinitev letov v regijo so se ob tem odločile tudi Air France, Flydubai, Emirates, Iran Air, Air Algerie in Turkish Airlines.
V Tel Avivu tulile sirene, v Bejrutu ponoči eksplozije
Izrael je ponoči izvedel več zračnih napadov na južni del Bejruta in na begunsko taborišče blizu Sidona, južno od libanonske prestolnice, kjer naj bi bila tarča družina poveljnika libanonske veje oboroženega krila palestinskega gibanja Fatah. Več smrtonosnih napadov je izvedel tudi na Damask, od koder poročajo o najmanj treh ubitih in devetih ranjenih civilistih.
V osrednjem Izraelu so se danes znova oglasile sirene, v središču mesta Tel Aviv pa je bilo slišati eksplozije. Izraelska policija je potrdila, da je eden od projektilov iz Libanona zadel cesto v bližini kraja Kfar Kasen in ranil moškega. Hezbolah je pozneje sporočil, da je izstrelil več raket proti izraelski vojaški obveščevalni bazi Glilot in sedežu izraelske obveščevalne službe Mosad na obrobju Tel Aviva.
Hezbolah zanika poročanje o kopenski ofenzivi: Izrael ni vstopil v Libanon
Mirovna misija ZN v Libanonu (Unifil) sicer zaenkrat ni zaznala kopenske ofenzive. Tudi gibanje Hezbolah trdi, da izraelska vojska ni prestopila meje Libanona. "Vse sionistične trditve, da so okupacijske sile vstopile v Libanon, so lažne," je dejal tiskovni predstavnik Hezbolaha in dodal, da "še ni prišlo do neposrednega spopada" na terenu med borci gibanja in izraelsko vojsko.
Sporočili so, da so z raketami napadli izraelske vojake v okolici krajev Avivim in Metula na severu Izraela ob libanonski meji. Še pred tem je namestnik vodje gibanja Hezbolah Naim Kasem po poročanju BBC-ja sporočil, da je skupina pripravljena na izraelsko kopensko ofenzivo in opozoril, da bo ta bitka "lahko dolgotrajna".
Kopensko operacijo Izraela podprle tudi ZDA
Izraelsko kopensko operacijo v Libanonu so podprle tudi ZDA. Obrambni minister Lloyd Austin je po pogovoru z izraelskim kolegom Joavom Galantom na omrežju X sporočil, da sta se "strinjala o potrebi po odstranitvi napadalne infrastrukture ob meji, da libanonski Hezbolah ne bo mogel izvesti napadov na severne skupnosti Izraela v slogu 7. oktobra".
Austin je ob tem posvaril Iran pred "resnimi posledicami", če bi v odgovor na izraelske napade na gibanje Hezbolah neposredno napadel Izrael. "Združene države so dobro pripravljene za obrambo ameriškega osebja, partnerjev in zaveznikov pred grožnjami Irana in terorističnih organizacij, ki jih podpira Iran," je sporočil.
Izrael je tako ob podpori ZDA znova prezrl poziv k prekinitvi ognja in deeskalaciji razmer, ki so ga po ponedeljkovem neformalnem srečanju izrazili zunanji ministri EU, pred tem pa tudi nekateri drugi svetovni voditelji in generalni sekretar Združenih narodov.
V luči izraelskih napadov na Libanon, ki so se okrepili pred tednom dni in zahtevali že več sto življenj, še naprej potekajo tudi obsežne evakuacije in razseljevanje. Po podatkih ZN je znotraj države razseljenih več kot 200.000 ljudi, še več kot 100.000 pa jih je pobegnilo v sosednjo Sirijo.
Združeni narodi zaskrbljeni, vse več obsodb izraelskega vdora
Novo svarilo so danes podali Združeni narodi. "Ko je oboroženo nasilje med Izraelom in Hezbolahom ušlo izpod nadzora, so se pokazale grozljive posledice za civiliste - bojimo se, da bi obsežna kopenska ofenziva Izraela v Libanon prinesla le še več trpljenja," je sporočil urad visokega komisarja ZN za človekove pravice v Ženevi.
Zaradi vse slabših humanitarnih razmer v državi, znotraj katere naj bi bilo razseljenih že okrog milijon ljudi, je libanonski premier Nadžib Mikati skupaj z uradom ZN za humanitarne dejavnosti pozval k zagotovitvi nekaj več kot 400 milijonov dolarjev. Dodal je, da je država pred "enim najnevarnejših obdobij v zgodovini".
K zaščiti civilistov je pozvala tudi mirovna misija Združenih narodov v Libanonu (Unifil), ki zaenkrat sicer ni zaznala kopenske ofenzive. "Civiliste je treba zaščititi, civilna infrastruktura ne sme biti tarča napadov in treba je spoštovati mednarodno pravo," je posvarila misija in poudarila, da bi vdor predstavljal kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti države.
Da gre za tovrstno kršitev, je poudarila Turčija in kopensko ofenzivo obsodila kot nezakonit poskus invazije. Turško zunanje ministrstvo je pozvalo k umiku izraelskih vojakov z libanonskega ozemlja in posvarilo, da bi lahko vdor imel za posledico nov val migracij, po vsem svetu pa da se bodo okrepili skrajneži.
Tudi egiptovski zunanji minister je obsodil resno stopnjevanje izraelskih napadov v južnem Libanonu. Ob tem je opozoril, da izraelska eskalacija grozi, da se bo razširila na celotno regijo, "kar bo povzročilo grozljive varnostne in humanitarne posledice". Kitajska pa je obsodila "kršitve suverenosti Libanona". "Kitajska nasprotuje posegom v suverenost, varnost in ozemeljsko celovitost Libanona. Nasprotuje tudi kakršnim koli dejanjem, ki zaostrujejo konflikte in vodijo k nadaljnjemu stopnjevanju regionalnih razmer," je sporočilo zunanje ministrstvo.
Obsodbo je po poročanju Reutersa podalo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki izraelske oblasti pa pozvalo, naj z libanonskega ozemlja nemudoma umaknejo svoje enote ter se raje osredotočijo na iskanje miroljubnih načinov za reševanje konflikta na Bližnjem vzhodu.
Slovenski evroposlanec ob eskalaciji nasilja na Bližnjem vzhodu
"Najostreje obsojamo eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu, ki s kopenskimi vdori izraelske vojske na jugu Libanona dobiva nove razsežnosti, kar lahko vodi do grozljivih posledic za celotno regijo in širše," je ob nedanji eskalaciji sporočil evropski poslanec iz vrst SD Matjaž Nemec.
"Ob grozljivih prizorih pobitih nedolžnih civilistov v Gazi, sedaj tudi v Libanonu, je skrajni čas za preseganje apatije - zgolj pozivi k miru in medlo, pogostokrat neusklajeno ravnanje mednarodne skupnosti očitno ne bodo rešili te skrajno zaskrbljujoče situacije v regiji," je še dejal ter dodal, da so zoper agresorje, izraelsko vlado in teroristične skupine na Bližnjem vzhodu, potrebni odločni ukrepi in ostre sankcije, odgovorne za morijo pa da je treba nemudoma privesti pred roko pravice.