Izraelska vojska naj bi zavzela bolnišnico v Gazi in ujela 80 osumljencev

Izrael po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zagotavlja, da njegovi vojaki operacijo izvajajo le v nekaterih delih bolnišnice, kjer naj bi se na novo organizirali pripadniki islamističnega gibanja Hamas ter od tam izvajali napade. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je v bolnišnici ujetih približno 30.000 ljudi, vključno z razseljenimi civilisti, ranjenimi bolniki in zdravstvenim osebjem. 

Vojaki naj bi se zavedali pomena previdnega delovanja in ukrepov, s katerimi se izogniti škodi bolnikov, civilistov in medicinskega osebja. Medtem ko so sprva zagotavljali, da ni potrebe po evakuaciji, so pozneje sredi spopadov, ki so se vneli na območju, izdal poziv vsem v bolnišnici in njeni okolici, naj odidejo.

"Da bi ohranili svojo varnost, morate nemudoma zapustiti območje," je na omrežju X zapisal tiskovni predstavnik vojske Avičaj Adrae. Vse prisotnim je naročil, naj se napotijo proti zahodu in nato južno na "humanitarno območje".

Hamasova vlada na območju Gaze je operacijo obsodila, češ da je vdor v bolnišnico s tanki, droni, orožjem in streljanjem vojni zločin in kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Izraelska vojska je operacijo v al Šifi, kamor se je na begu z domov zateklo na tisoče Palestincev, ob številnih kritikah iz tujine izvedla že novembra. Glede na lastne navedbe so takrat našli orožje in drugo vojaško opremo, pa tudi podzemni predor, kjer naj bi Hamas v preteklosti zadrževal talce. Hamas je vse navedbe zanikal.

Po mednarodnem humanitarnem pravu so bolnišnice med vojno zaščitene, vendar lahko v drugih okoliščinah to zaščito izgubijo, če se uporabljajo za izvajanje "škodljivih dejanj". Izrael je sicer že večkrat obtožil Hamas, da iz bolnišnic in zdravstvenih centrov vodi vojaške operacije in od začetka vojne je vojska podobne operacije kot v al Šifi izvedla že v več bolnišnicah.

Naraščajoče skrbi za Rafo

Vse bolj zaskrbljeno pa svet gleda na napovedi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o načrtovanem napadu na mesto Rafa na jugu Gaze, kjer ima zatočišče približno 1,4 milijona razseljenih Palestincev. Izraelskega načrta niso videli niti v ZDA, je pojasnil tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby. ZDA, ki so Izraelu do sedaj zagotovile ključno vojaško in diplomatsko podporo, zdaj podpirajo novi krog pogovorov, ki naj bi zagotovili prekinitev ognja v zameno za vrnitev izraelskih talcev, zajetih v Hamasovem napadu 7. oktobra. 

Vendar pa je kljub pogovorom Netanjahu jasno povedal, da ne bo odstopil od načrtovanih spopadov. Ponovil je tudi, da je odločen napasti Rafo in da je njegova vlada že odobrila načrte za takšno operacijo. Ta naj bi vključevala evakuacijo več sto tisoč civilistov, vendar še ni jasno, kako bo Izrael to izvedel.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah el-Sissi je ponovno opozoril, da bi imela izraelska kopenska ofenziva v Rafi resne posledice za celotno regijo. 

"Zelo smo zaskrbljeni tudi zaradi tveganj, ki bi jih celovita ofenziva v Rafi imela za ranljivo civilno prebivalstvo, temu pa se je treba za vsako ceno izogniti," je dodala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Izrael je ofenzivo na Gazo sprožil po napadu Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani, v katerem so njegovi pripadniki ubili okrog 1160 ljudi, večinoma civilistov, in zajeli 250 talcev. V Gazi naj bi jih ostajalo okrog 130, a 33 naj bi jih bilo mrtvih. Z namenom da uniči Hamas, je Izrael v nenehnem bombardiranju in siloviti kopenski ofenzivi doslej ubil najmanj 31.645 ljudi, med katerimi je po podatkih oblasti v Gazi večina žensk in otrok. Minulo noč naj bi bilo v napadih po vsej enklavi ubitih več deset ljudi, še piše AFP.

Borrell: Gaza je največje pokopališče na prostem

"Gaza je bila pred vojno največji zapor na prostem. Danes je največje pokopališče na prostem za več deset tisoč ljudi, in tudi pokopališče za mnoga najpomembnejša načela humanitarnega prava," je opozoril Borrell. V luči humanitarne stiske v Gazi je Borrell opozoril, da se "na egiptovski strani meje hrana že mesece nabira v zalogah, medtem ko na drugi stani ljudje umirajo od lakote. To je nekaj, kar zahteva ukrepanje, ne samo izražanje skrbi", je menil.

Humanitarne razmere v Gazi bodo sicer ena od tem v okviru razprave zunanjih ministrov EU, ki bodo na današnjem zasedanju govorili o razmerah na Bližnjem vzhodu in posledicah vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.

Borrell je izrazil upanje, da se bodo ministri sporazumeli o skupnem stališču glede Gaze pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo ta konec tedna v Bruslju. Z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem pa bosta ob koncu današnjega zasedanja objavila skupno izjavo o humanitarnih razmerah v Gazi.

Tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, ki trenutno predseduje Svetu EU, je danes pozvala k ukrepanju. "Ne moremo ostati pasivni glede razmer v Gazi," je menila in se zavzela za "popolni dostop" humanitarne pomoči v enklavo.

Ministri bodo danes razpravljali tudi o špansko-irski pobudi za preučitev sporazuma med EU in Izraelom, predvsem ali slednji izpolnjuje svoje obveznosti na področju človekovih pravic. Borrell je pojasnil, da ne gre za vprašanje popolne začasne prekinitve sporazuma, ampak za "politično dimenzijo" sporazuma, ki temelji na spoštovanju humanitarnega prava.

V okviru razprave o Bližnjem vzhodu bodo ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon, govorili tudi o uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci za zasedenem Zahodnem bregu ter o dodatnih sankcijah proti pripadnikom Hamasa. Borrell je izrazil upanje, da bodo ministri danes dosegli politični dogovor za oboje.

ZN: Lakota na severu Gaze neizogibna

Zaradi vse hujše humanitarne krize je lakota na severu Gaze neizogibna in bo izbruhnila najkasneje do konca maja, opozarja danes objavljeno poročilo agencij ZN. Vsi prebivalci enklave se med trajajočo izraelsko ofenzivo soočajo z akutno prehransko negotovostjo, okoli 1,1 milijonom ljudi pa grozita katastrofalna lakota in stradanje.

Vsi prebivalci palestinske enklave se soočajo z akutno prehransko negotovostjo, med sredino marca in sredino julija pa po najverjetnejšem scenariju, ki temelji na predpostavkah, da se bo konflikt stopnjeval tudi z izraelsko kopensko ofenzivo v Rafi, okoli 1,1 milijonom prebivalcem območja Gaze grozita katastrofalna lakota in stradanje najresnejše kategorije na lestvici integrirane klasifikacije faz prehranske varnosti (IPC).

IPC je sistem, ki ga koristijo ZN in humanitarne agencije pri odločanju o tem, ali lahko na nekem območju uradno razglasijo lakoto. Pri tem se zanašajo na specializirani agenciji ZN s sedežem v Rimu, Svetovni program za hrano (WFP) in Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

Trenutno so razmere najhujše na severu enklave, kjer številne humanitarne organizacije že dlje časa opozarjajo na ovire pri dobavi nujno potrebne pomoči. Zaradi omejene humanitarne pomoči je lakota na severu Gaze sedaj že neizogibna in bo predvidoma nastopila med sredino marca in majem, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

"Vsi dokazi kažejo, da se bo število smrtnih primerov in podhranjenosti močno povišalo. Čakanje na uradno razglasitev lakote pred ukrepanjem je neupravičeno," opozarja poročilo in v luči tega poziva k takojšnjemu ukrepanju mednarodne skupnosti za zajezitev naraščajoče lakote, prekinitev sovražnosti in okrepljeni dobavi humanitarne pomoči v Gazo.

V zadnjem obdobju so se sicer nekoliko okrepile pobude za dostavo pomoči v enklavo iz zraka in prek morja zaradi vse resnejših opozoril, da je v Gazi lakota neizbežna. Po navedbah ZN pa pomoč iz zraka in po morju ne more v celoti nadomestiti pomoči, ki dospe po kopnem. Palestinske zdravstvene oblasti so v preteklih tednih poročale o več primerih smrti otrok zaradi podhranjenosti in dehidracije. Število ubitih v izraelskih napadih medtem narašča in je po zadnjih podatkih preseglo 31.700.