Izrael je izvedel zračni napad na južno predmestje Bejruta . Usmerjen je bil proti visokemu poveljniku Hezbolaha Ibrahimu Akilu. Gre za vodjo elitne enote Hezbolaha, ki naj bi bil drugi v vojaškem vodstvu gibanja za Fuadom Šukrom, ki je bil v podobnem napadu na Bejrut ubit julija.
Za informacije o Akilu so ZDA ponujale sedem milijonov ameriških dolarjev. V 80. letih je bil namreč prvo ime Organizacije islamskega džihada, Hezbolahove teroristične celice, ki je prevzela odgovornost na bombni napad na ameriško veleposlaništvo v Bejrutu aprila 1983, ki je terjal 63 življenj. Oktobra istega leta so je podpisali tudi pod napad na oporišče ameriških marincev, v katerem je umrlo 241 ljudi.
Izraelska vojska (IDF) je potrdila, da je v Bejrutu izvedla "ciljni napad". Da je v njem umrl Akil, je potrdil tiskovni predstavnik Daniel Hagari. Poleg njega naj bi bilo ubitih še okrog deset drugih visokih predstavnikov elitne enote Hezbolaha, Radvan.
Da je Izrael izvedel napad na južno predmestje Bejruta v bližini mošeje, je potrdilo tudi več libanonskih varnostnih virov, ki so prav tako potrdili, da je bil napad usmerjen proti Akilu.
12 mrtvih, 66 ranjenih
Libanonska civilna zaščita je medtem sporočila, da sta se po napadu zrušili stanovanjski stavbi v južnem predmestju Bejruta. Reševalci so začeli iskati morebitne nove žrtve med ruševinami. Število žrtev vztrajno narašča, zdaj poročajo o 14 mrtvih in 66 ranjenih, od tega jih je devet v kritičnem stanju.
Gre za tretji izraelski napad na Bejrut letos. V julijskem je bil torej ubit Šukr, v napadu januarja pa namestnik vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Saleh Al Aruri.
Napad so obsodili na iranskem veleposlaništvu v Libanonu. "Najostreje obsojamo izraelsko norost in predrznost, ki je z napadom na stanovanjska območja v južnem predmestju Bejruta presegla vse meje," je zapisalo veleposlaništvo na omrežju X.
Hamas je današnji napad Izraela v Bejrutu označil za brutalno eskalacijo razmer.
"Zelo smo zaskrbljeni zaradi dodatnega zaostrovanja, vključno s smrtonosnimi napadi, ki smo jim bili danes priča v Bejrutu. Vse strani pozivamo k takojšnji deeskalaciji. Vsi morajo ravnati skrajno zadržano," so se odzvali pri Združenih narodih (ZN).
Po nizu eksplozij komunikacijskih naprav še bolj zaostreno
Med Izraelom in Hezbolahom so se po nizu eksplozij komunikacijskih naprav pripadnikov Hezbolaha, za katerim naj bi stal Izrael in v katerih je bilo ubitih več deset ljudi, napetosti še zaostrile.
V Izraelu množičnih eksplozij pozivnikov in ročnih radijskih naprav pripadnikov Hezbolaha, v katerih je bilo 37 smrtnih žrtev, približno 3000 ljudi pa ranjenih, niso komentirali.
V regiji se po eksplozijah komunikacijskih naprav krepi zaskrbljenost zaradi morebitne izraelske kopenske ofenzive na jugu sosednje države. Izrael želi namreč Hezbolah ponovno izriniti z obmejnega območja, da bi zagotovil varnost svojih državljanov na severu.
Zahod si želi, da bi se razmere umirile
ZDA in Francija sta medtem sprtim stranem na Bližnjem vzhodu poslala skupen poziv za umirjanje razmer po zadnjem zaostrovanju med Libanonom in Izraelom, sta v Parizu novinarjem povedala ameriški državni sekretar Antony Blinken in francoski zunanji minister Stephane Sejourne.
Blinken je dejal, da je premirje v Gazi še vedno možno in nujno, medtem pa ZDA in Francija nočeta zaostrovanja z nobene strani. Obe državi si prizadevata za zmanjšanje napetosti med Izraelom in Libanonom, od koder Hezbolah od 8. oktobra lani izstreljuje rakete na Izrael, ki na napade odgovarja, je dejal Blinken.
Sejourne je v izjavi novinarjem dejal, da je to njegov zadnji medijski nastop na položaju, ker je kandidat za evropskega komisarja. "Skupaj z ZDA pozivamo k umirjanju razmer na Bližnjem vzhodu in smo tja poslali skupno sporočilo," je dodal.
Blinken se je v Parizu srečal s kolegi iz Francije, Sejourneom, Italije, Antoniom Tajanijem, Velike Britanije, Davidom Lammyjem, in predstavnikom nemškega zunanjega ministrstva, Gunterjem Sautterjem, je sporočil State Department. Gre za neformalno skupino ZDA in štirih velikih evropskih zaveznic Quint.
Poudarili so pomen nadaljevanja podpore Ukrajini do končne zmage in govorili o skupnem ukrepanju proti Iranu. Blinken je poudaril podporo ZDA predlogu za premirje v Gazi, ki ga je potrdil tudi Varnostni svet ZN, je sporočil State Department.
Blinken je o istih temah govoril tudi s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom.
O zaostrovanju med Hezbolahom in Izraelom po eksplozijah pozivnikov in drugih naprav v Libanonu, bo danes razpravljal tudi Varnostni svet ZN.
KOMENTARJI (366)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.