Izraelci močno omejili dostavo pomoči v Gazo, razmere so 'apokaliptične'

Ultimat glede humanitarne pomoči je bil izdan 13. oktobra, iztekel se bo v torek ali sredo, Izraelci pa ultimata še zdaleč niso upoštevali. Kakšne ukrepe bo sprožil ta očiten neuspeh Izraela pri izpolnjevanju zahtev ZDA, še ni jasno, vendar bi lahko vključevali začasno ustavitev dobave nekaterega orožja ali druge vojaške pomoči, poroča Guardian. 

V Gazo je ta mesec prečkalo le 8805 ton hrane, kar je veliko manj od pričakovanega. Izraelske oblasti so sicer v ponedeljek napovedale razširitev humanitarne cone z dodajanjem novih območij, ki bi lahko delno razbremenila intenzivno prenatrpanost in nekaterim ljudem omogočila, da se odselijo stran od obale, ko se bliža zima. 

A kljub tej nenadni napovedi je Izrael prezrl večino zahtev, ki sta jim jih poslala ameriški državni sekretar Antony Blinken in ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Uradniki za pomoč v Gazi razmere na večjem delu ozemlja, kjer je razseljenih več kot 80 odstotkov prebivalstva in je bilo v 13 mesecih vojne uničenih ali poškodovanih več kot dve tretjini zgradb, opisujejo kot "apokaliptične". "Skoraj nič več ne pride. Majhnih uličnih tržnic s hrano ni več, malo je moke, nekaj čistilnih sredstev ... Kilogram paradižnikov pa stane skoraj 20 dolarjev (18,79 evrov)," je dejal eden izmed uradnikov Združenih narodov. A tudi če nekateri prebivalci imajo denar, je vse brezpredmetno, saj ni ničesar za kupiti.

Izrael je v prvih tednih vojne uvedel popolno blokado Gaze, nato pa pod mednarodnim pritiskom nekoliko omilil omejitve. Dostava pomoči je vrhunec dosegla meseca maja, ko je v Gazo prispelo več kot 6000 tovornjakov s 117.000 tonami hrane, šotori, zdravili in drugimi nujnimi zalogami. A z oktobrom se je vse spremenilo. Statistični podatki, ki jih je objavila izraelska vojaška oblast, zadolžena za usklajevanje humanitarne pomoči za Gazo, kažejo, da prispelo le 25.155 ton hrane, kar je manj kot vse mesece doslej. Dovoljeno je bilo prečkati le 57 tovornjakom na dan, kar je daleč od 350 tovornjakov, kolikor zahtevajo ZDA.

Vrstijo se obtožbe, da Izrael namerno omejuje pomoč, a uradniki te obtožbe zavračajo, češ da so krive humanitarne agencije, ker niso uspele organizirati distribucije. A te agencije se borijo s pomanjkanjem voznikov, komunikacijske opreme, zaščitne opreme in vseh drugih nujno potrebnih stvari. Težavno in dolgotrajno je tudi usklajevanje z izraelskimi vojaškimi oblastmi, številne prošnje za prestop meje namreč zavrnejo. Poleg tega pa se na območju Gaze dogaja plenjenje približno tretjine pomoči, so dodali uradniki ZN. Nekaj pomoči vzame Hamas, ki ohranja vpliv na večjem delu ozemlja, večino pa so ukradle kriminalne združbe za nadaljnjo prodajo. 

Največja kriza je trenutno na skrajnem severu Gaze, kjer so mesta Džabalija, Beit Hanoun in Beit Lahija že mesec dni oblegana. Izraelska vojska naj bi tam skušala uničiti militante Hamasa, ki so se ponovno zbrali in izvajajo napade. "Ljudje v severni Gazi nimajo več ničesar. Vsak dan od 3. oktobra do konca meseca so Združeni narodi prosili, da se dostavi pomoč na to območje, a so bili vselej zavrnjeni," je opozoril uradnik ZN za Guardian.

Mohamed bin Salman posvaril Izrael

Na vrhu muslimanskih in arabskih voditeljev je bilo slišati ostre kritike saudskega prestolonaslednika, ki je Izrael obtožil, da izvaja v Gazi genocid nad prebivalstvom. Poleg tega je kritiziral tudi izraelske napade na Libanon in Iran ter posvaril Izrael pred napadi na iranska tla.

In v kritikah ni bil edini, vsi preostali voditelji so se mu pridružili in pozvali k popolnemu umiku Izraela z Zahodnega brega in Gaze. Zunanji minister Saudove Arabije je dodal tudi, da je velika "napaka mednarodne skupnosti", da vojna v Gazi še ni ustavljena in Izrael obtožil, da namerno povzroča lakoto na ozemlju. "Mednarodni skupnosti je spodletelo pri končanju neposrednega konflikta in ustavitvi izraelske agresije," je opozoril princ Faisal Bin Farhan Al-Saud.