Izraelska vojska je ponoči izvedla 11 zaporednih napadov na domnevna oporišča oboroženega gibanja Hezbolah na jugu Bejruta, je neimenovan vir povedal za francosko tiskovno agencijo AFP, libanonska nacionalna tiskovna agencija (NNA) pa je poročala o več kot desetih eksplozijah.
Izraelska vojska je sporočila, da je zadela cilje, ki so del obveščevalnega sedeža Hezbolaha v Bejrutu. Pri tem je prebivalce 20 krajev v južnem Libanonu pozvala k takojšnji evakuaciji, kar bi lahko nakazovalo, da se pripravlja na stopnjevanje kopenske invazije.
Kot je danes še navedla izraelska vojska, so njene sile v zadnjih štirih dneh od začetka kopenskih operacij v južnem Libanonu ubile 250 borcev Hezbolaha, od tega 21 poveljnikov.
Tarča enega od napadov na Bejrut je bil tudi Hašem Safi al Din, potencialni naslednik nedavno ubitega vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, je poročalo več izraelskih medijev in ameriški medij Axios, ki se je skliceval na neimenovane izraelske uradnike. Izraelska vojska v komentarju za AFP tega ni potrdila.
Izraelska bojna letala so v zadnjih 24 urah izvedla približno 20 napadov na Libanon, ob tem pa so napadla tudi pomembno cesto med Sirijo in Libanonom, ki je po navedbah libanonske vojske pomembna pot tudi za begunce, ter tako ohromila promet med državama. Zaradi napadov so morali zapreti mejni prehod Masna med državama.
Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je zaradi izraelskega obstreljevanja ta teden skupno umrlo več kot 1000 ljudi, več sto tisoč pa jih je moralo zapustiti svoje domove. Libanonski premier Nadžib Mikati je v torek dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov naraslo na 1,2 milijona.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo še, da je bilo v zadnjih 24 urah v izraelskih napadih ubitih 37 ljudi, 151 ljudi pa je bilo ranjenih. Po njihovih podatkih je bilo ta teden v Libanonu ubitih tudi več kot 40 reševalcev in gasilcev.
Prve žrtve: IDF padel v več Hezbolahovih zased
Medtem ko se nadaljujejo zračni napadi na več krajih po vsej državi, tudi na vzhodu Libanona, so izraelske kopenske sile že nekajkrat poskušale vstopiti v državo, vendar je gibanje Hezbolah njihove prodore večkrat uspešno odbilo, navaja katarska televizija Al Jazeera. Izrael svoj vstop na ozemlje sosednje mednarodno priznane države označuje za omejeno vojaško operacijo.
Izraelska vojska je zatrdila še, da je uničila tri kilometre in pol dolg predor pod sirsko-libanonsko mejo. Predor naj bi bil tako velik, da je bilo skozenj mogoče pretihotapiti velike količine orožja, služil pa je tudi kot skladišče vojaškega materiala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Izrael je na severu države ob meji z Libanonom več tednov kopičil svoje enote. Tam je tudi 98. divizija, ki se je v preteklih mesecih borila v Gazi ter pripadniki specialne enote Egoz, ki je specializirana za spopade z gverilskimi skupinami.
V jutranjih urah 2. oktobra so prve izraelske enote prestopile mejo z Libanonom. Vstopile so v vasi Al Adeisej, Jaroun in Maroun El-Ras, kjer so v zadnji vojni leta 2006 utrpeli hujše izgube. In tudi tokrat je več enot padlo v zasedo, ubitih naj bi bilo 25 izraelskih vojakov, še več je ranjenih. IDF je sicer v sredo potrdil osem smrtnih žrtev.
Pet pripadnikov Egoza je umrlo v zasedi v vasi Odaisej. Hezbolah naj bi na območju postavil več eksplozivnih naprav, nato pa obstreljeval evakuacijske ekipe. Pri tem proiranska milica trdi, da je v bližini strateško pomembne vasi Maroun El Ras uničila tudi tri tanke Merkava 3, ki pripadajo 188. brigadi. Pojavile so se tudi fotografije zapuščenega oklepnika M113 v eni od obmejnih vasi, iz katere se je izraelska vojska umaknila.
Slovenija bo Libanonu zagotovila nujno humanitarno pomoč
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve bo za nujno humanitarno pomoč Libanonu namenilo pol milijona evrov. Skupaj s Slovensko karitas, strateškim partnerjem za nujni humanitarni odziv, ter ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, bo pomoč v obliki najnujnejših življenjskih potrebščin namenjena najranljivejšim notranje razseljenim osebam, s posebnim poudarkom na ženskah, otrocih in starejših, so sporočili.
"Libanon se trenutno sooča z novo humanitarno in begunsko krizo, ki je posledica nedavnega izbruha nasilja med Izraelom in Hezbolahom. Izraelski zračni napadi, ki so prizadeli tudi južni Libanon, so povzročili množične selitve prebivalcev proti Bejrutu in drugim varnejšim območjem. Uničena je ključna infrastruktura, vključno z vodnimi viri, kar pomeni, da več kot 300.000 prebivalcev Bejruta nima dostopa do čiste pitne vode. Po zadnjih podatkih je v napadih umrlo več kot 1000 ljudi, ranjenih pa je okoli 8.000. Zaradi spopadov je bilo zaprtih 37 zdravstvenih ustanov, kar dodatno poslabšuje dostop do nujne oskrbe. Po podatkih Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA) naj bi v trenutnem konfliktu že 1 milijon od 5,7 milijonov ljudi v Libanonu potrebovalo nujno humanitarno pomoč. Število beguncev in notranje razseljenih oseb je naraslo na okoli 160.000, ki so nastanjeni v zavetiščih in taboriščih, število pa še naprej narašča. OCHA ocenjuje, da je za pomoč tem osebam potrebnih 425,7 milijona ameriških dolarjev, vendar je bilo do sedaj zbranih zgolj 2,3 % potrebnih sredstev," so zapisali.
Zaradi resnosti situacije bo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, v sodelovanju s Slovensko karitas in ITF - Ustanovo za krepitev človekove varnosti, namenilo sredstva v višini 500.000 evrov za nujno humanitarno pomoč. Notranje razseljene osebe v javnih zavetiščih bodo prejele osnovne potrebščine, vzmetnice, odeje ter pomoč v obliki prehranskih paketov ali vrednostnih bonov, ki jih razseljeni prebivalci lahko unovčijo v trgovinah. Največji poudarek bo na pomoči ranljivim ženskam, otrokom (še posebej dojenčkom), starejšim in bolnim. Pomoč notranje razseljenim osebam, ki prebivajo pri družinah, pa bo osredotočena predvsem na zagotavljanje prehranskih paketov in denarni pomoči za plačilo stroškov najemnin za več kot 2400 notranje razseljenih družin, so pojasnili.
Izrael v napadu na Zahodnem bregu ubil najmanj 18 Palestincev
Izraelska vojska pa je v četrtek v raketnem napadu na begunsko taborišče Tulkarem na zasedenem Zahodnem bregu ubila najmanj 18 ljudi, so sporočile palestinske oblasti. Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa gre za najbolj smrtonosen napad v tem delu Palestine po letu 2000. Izrael trdi, da je v napadu ubil poveljnika Hamasa.
Po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje je bilo v četrtek v izraelskem zračnem napadu ubitih najmanj 18 ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Kot navaja agencija Wafa, je izraelsko letalstvo napadlo kavarno v štirinadstropni stavbi.
Izraelska vojska je v kratki izjavi potrdila izvedbo napada, v katerem je ubila lokalnega poveljnika palestinskega islamističnega gibanja Hamas, ki naj bi bil odgovoren za več napadov v tem delu Palestine, kot tudi nekaj drugih pripadnikov Hamasa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hamas je napad označil za krutega in posvaril pred dodatnim zaostrovanjem razmer. Napad je obsodilo tudi palestinsko gibanje Fatah in danes pozvalo k demonstracijam v čast ubitim.
Združeni narodi so danes obsodili "nezakonit zračni napad" Izraela na begunsko taborišče. Kot je v izjavi zapisal urad ZN za človekove pravice, je napad "del zelo zaskrbljujočega vzorca nezakonite uporabe sile s strani izraelskih varnostnih sil med vojaškimi operacijami na Zahodnem bregu, ki so Palestincem povzročile obsežno škodo".
Mesto in begunsko taborišče Tulkarem na severu Zahodnega brega sta bila avgusta med prizorišči obsežne operacije izraelske vojske. V zadnjem letu so izraelski vojaki in naseljenci na Zahodnem bregu ubili več kot 700 Palestincev. V istem času je bilo na izraelski strani ubitih 24 ljudi.
Begunsko taborišče Tulkarem je nastalo leta 1950 po ustanovitvi Izraela, ki Zahodni breg okupira od leta 1967.
