Biden pozval k zaščiti bolnišnice v Gazi, potekajo pogajanja o izpustitvi talcev

"S političnega vidika se zavedamo, da je Izrael pod vse večjim pritiskom," je za izraelski časnik Haaretz dejal Eli Koen in pojasnil, da zunanji ministri držav v zasebnih pogovorih z njim poudarjajo predvsem humanitarni vidik vojne med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas ter si prizadevajo za prekinitev ognja.

Kljub temu ima Izrael po ministrovih besedah še dva do tri tedne časa, preden bo ta pritisk spodkopal to, čemur izraelski uradniki pravijo mednarodna legitimnost v spopadih v Gazi. Izrael si sicer prizadeva razširiti to "okno legitimnosti", ne glede na vse pa bo z bojem nadaljeval, dokler bo to potrebno, je še zagotovil Koen.

Razmere v Gazi vse bolj nevzdržne za več kot dva milijona ujetih civilistov

Le dan po tem, ko je Benjamin Netanjahu izjavil, da bi Izrael uporabil vso silo, da konča 16-letno vladavino Hamasa v Gazi, so prebivalci te obkoljene enklave njegove besede izkusili na lastni koži. Močni letalski napadi, obstreljevanje in spopadi vsepovsod, tudi okoli bolnišnic. Priče poročajo o intenzivnih spopadih s tanki in oklepnimi vozili le nekaj metrov od vrat Al Šife, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da osebje bolnišnice Al Šifa, največje v enklavi, zaradi izraelskega obstreljevanja ne more niti pokopati najmanj sto trupel, ki razpadajo na tamkajšnjem dvorišču. Ob tem je opozorilo, da se v bolnišnici kopičijo medicinski odpadki, kar bi lahko sprožilo "zdravstveno katastrofo", poroča katarska televizija Al Jazeera.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bolnišnica Al Šifa ne deluje več kot bolnišnica. Poudarila je, da so stalno bombardiranje in spopadi v neposredni bližini poslabšali že tako kritične razmere.

Izrael trdi, da naj bi imel v Al Šifi, v katero se je zateklo več tisoč ljudi iz celotne enklave, Hamas skrite poveljniške centre, pod zemljo pa mrežo predorov. Osebje v bolnišnici te trditve zanika.

V omenjeni bolnišnici je sicer že v soboto zmanjkalo goriva v zadnjem generatorju. Število smrtnih žrtev v bolnišnici Al Šifa se je zaradi pomanjkanja elektrike, ki je nujna za delovanje medicinske opreme, od vikenda povzpelo na 34. Med njimi je tudi sedem dojenčkov, je danes sporočil namestnik ministra za zdravje v Gazi Jusef Abu Riš. 

Na severu Gaze po njegovih besedah ne deluje nobena bolnišnica več, kot je pojasnil, so bile prisiljene prenehati delovati zaradi pomanjkanja goriva in spopadov.

"Na desetine je mrtvih in na stotine ranjenih, a do njih ne moremo priti. Reševalna vozila mirujejo, ker nanje streljajo, ko zapustijo bolnišnico," je povedal direktor največje bolnišnice v Gazi Al Šifa Mohamed Abu Salmija. 

Biden pozval k zaščiti bolnišnice v Gazi

Ameriški predsednik Joe Biden je danes v izrazil upanje, da bo Izrael manj "vsiljiv" glede glavne bolnišnice v Gazi in dodal, da je bolnišnico treba zaščititi, poročajo dopisniki iz Bele hiše. Biden je na dogodku v Beli hiši dejal tudi, da je glede bolnišnice v stiku z Izraelci, pogajanja o izpustitvi talcev, ki jih je Hamas zajel med napadi na Izrael 7. oktobra, pa tečejo naprej ob pomoči Katarja.

"Kot vemo, nisem bil zadržan pri izražanju svojih pomislekov glede tega, kar se dogaja. Upam in pričakujem, da bodo ukrepi v zvezi z bolnišnicami manj vsiljivi in da ostajamo v stiku z Izraelci. Prav tako si prizadevamo, da bi se ta premor nanašal na izpustitev zapornikov in o tem se pogajamo, prav tako sodelujemo s Katarci. Tako da ostaja nekaj upanja, vendar je treba bolnišnice zaščititi," je dejal Biden.

Kirurg dobrodelne zdravstvene organizacije Zdravniki brez meja (MSF) je danes dejal, da je v bolnišničnem kompleksu Al Šifa obtičalo več sto ljudi, ki živijo v nečloveških razmerah, poroča AFP.

'To je norčevanje iz bolnikov in otrok'

V nevarnosti, da umrejo, je tudi še okoli 30 dojenčkov v bolnišnici Al Šifa. "Bili smo ob njih, zdaj so izpostavljeni, ker niso v inkubatorjih. Zavili smo jih v folijo in zraven dali vročo vodo, da bi jih ogreli," je poudaril Abu Salmija.

Izraelska vojska (IDF) naj bi se sicer odzvala in v bližino namestila 300 litrov goriva za generator, ki poganja inkubatorje za nedonošenčke, in dobavo uskladila z uradniki bolnišnice. Vendar je kasneje vojska zatrdila, da je Hamas preprečil, da bi bolnišnica prejela gorivo, piše AP. Tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje Ašraf Al Kudra je navedbe izraelske vojske zanikal in dodal, da gorivo ne bi zadostovalo niti za enourno delovanje generatorjev. "To je norčevanje iz bolnikov in otrok," je dejal Al Kudra.

Po podatkih ZN so bile v napadih v okolici Al Šife ubite tri medicinske sestre, poškodovana pa je bila ključna infrastruktura, vključno z napravo za proizvodnjo kisika, rezervoarji za vodo, kardiovaskularnim oddelkom in porodnišnico.

Direktor WHO ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je medtem sporočil, da je WHO uspela priti v stik z zdravstvenimi delavci v bolnišnici Al Šifa, razmere v njej pa je opisal kot "grozne in nevarne". "Bili so tri dni brez elektrike, brez vode in z zelo slabim internetom, kar je resno vplivalo na sposobnost zagotavljanja oskrbe pacientov," je zapisal na omrežju X. 

Poudaril je, da mednarodna skupnost ne sme biti tiho, medtem ko se bolnišnice, ki naj bi bile varna zatočišča, spreminjajo v prizorišča smrti, uničenja in obupa. Ob tem je ponovno pozval k takojšnji prekinitvi ognja ter aktivni zaščiti civilistov in zdravstvene oskrbe.

Zdravnik Abu Saada je poudaril, da bolnišnica za delovanje svojih generatorjev običajno porabi 24.000 litrov goriva na dan. Tudi če deluje samo en generator, bolnišnica še vedno potrebuje od 9000 do 10.000 litrov, je dodal. Zaradi pomanjkanja električne energije bolnišnica že dva dni ne more izvajati ledvične dialize za svojih 45 bolnikov. 

V zadnjih 30 dneh so morali delavci bolnišnice Šifa izkopati štiri množična grobišča za neznane bolnike, še 100 trupel pa trenutno leži na prostem pred urgentnim oddelkom. "To je vir izbruha bolezni in okužb," je dejal Saada. "To je katastrofa."

V bolnišnici prav tako ne deluje nobena operacijska dvorana. "Operacijske dvorane so popolnoma nedelujoče in zdaj k nam prihajajo ranjeni, mi pa jim ne moremo dati ničesar drugega kot prvo pomoč," je poudaril Abu Salmija. "Kdor potrebuje operacijo, umre, mi pa mu ne moremo nikakor pomagati." 

Potem ko je izraelska vojska ponovila, da je ponudila pomoč pri premestitvi dojenčkov v "varnejšo bolnišnico", organizacija Medicinska pomoč za Palestince pravi, da je premestitev kritično bolnih novorojenčkov "zapleten in tehničen postopek". Izvršna direktorica organizacije Melanie Ward je poudarila, da je edina varna možnost za rešitev novorojenčkov ta, da Izrael preneha napadati in oblegati bolnišnico Šifa ter omogoči dostop goriva do bolnišnice.

"Sodobna bolnišnica v 21. stoletju potrebuje elektriko in električno energijo za uporabo vseh svojih instrumentov in opreme. Brez goriva ne morejo delovati niti električni generatorji in reševalna vozila," je opozorila dr. Alice Rothchild.. "Pomislite na bolnišnično osebje. Osebje je izčrpano in travmatizirano. Mnogi med njimi zbolevajo, saj so se razpasle razne bolezni," je opozorila. Lahko pride do sepse, okužbe ali gangrene, je še dodala. 

IDF znova odprl koridor za evakuacijo prebivalcev s severa proti jugu Gaze

Izraelska vojska je medtem danes prebivalce Gaze znova pozvala k evakuaciji na jug enklave. V ta namen so po napovedih med 8. in 15. uro po srednjeevropskem času odprli koridor za evakuacijo. V mestu Rafa in bližnji okolici pa je v veljavo stopila štiriurna humanitarna prekinitev spopadov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

IDF je prebivalce prav tako pozvala, naj se obrnejo nanjo, če jim bodo pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas skušali preprečiti evakuacijo.

Izraelska vojska je sicer danes sporočila, da sta v spopadih s Hamasom na severu Gaze umrla še dva izraelska vojaka. Po navedbah izraelskih medijev se je število vojakov, ki so bili ubiti od začetka kopenske ofenzive na enklavo, s tem povečalo na 44. Izraelska vojska medtem po lastnih navedbah nadaljuje z napadi na obrobje begunskega taborišča Al Šati zahodno od mesta Gaza, poroča britanski BBC.

Palestinski premier Mohamed Štajeh je danes Združene narode in Evropsko unijo pozval, naj s padali dostavijo humanitarno pomoč na območje Gaze, zlasti na sever te palestinske enklave. 

V egiptovsko pristanišče v El Arishu blizu mejnega prehoda Rafa pa je priplula prva ladja s humanitarno pomočjo od začetka obleganja Gaze. Gre za turško ladjo, ki je dobavila "material, generatorje in reševalna vozila za vzpostavitev osmih terenskih bolnišnic", je sporočil turški uradnik.

Ankara je Kairo zaprosila tudi za odobritev gradnje terenskih bolnišnic v El Arishu, ki leži približno 40 kilometrov od mejnega prehoda Rafa. "Od egiptovskih oblasti smo prejeli zeleno luč," je dodal turški uradnik.

Izrael na jugu Gaze napadel stavbo, kjer je nastanjeno osebje ZN

Iz Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) so sporočili, da je Izrael na jugu Gaze napadel stavbo, v kateri je nastanjeno osebje organizacije. UNRWA je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da je vsem stranem v konfliktu dvakrat poslala koordinate lokacije stavbe, nazadnje v petek. Po navedbah UNRWA so bili v hiši za goste nastanjeni štirje uslužbenci ZN, ki so stavbo zapustili tik pred napadom. Če tega ne bi storili, bi v napadu po navedbah agencije najverjetneje umrli.

UNRWA še navaja, da je bilo v zadnjih tednih neposredno ali posredno poškodovanih več kot 60 objektov ZN. Med njimi je večina šol, ki jih razseljeni Palestinci uporabljajo kot zasilna zatočišča. Agencija je v petek sporočila, da je bil od začetka spopadov med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas 7. oktobra ubit 101 sodelavec Združenih narodov.

V stavbah UNRWA na jugu območja Gaze naj bi poiskalo zatočišče več kot 600.000 ljudi, vendar pa v stavbi, ki jo je Izrael napadel danes, po podatkih agencije ni bilo razseljenih. Po podatkih ZN je zaradi spopadov na območju Gaze razseljenih več kot 1,5 milijona ljudi.

V znak spoštovanja do žrtev med svojimi uslužbenci v Gazi so ZN danes na svojih uradih spustili zastave na pol droga. Žrtev so se že spomnili v uradih v Bangkoku, Tokiu in Pekingu. Posebne dogodke pa so organizirali tudi v Katmanduju in Kabulu.

Netanjahu: Osredotočimo se na zmago

Izraelskega premierja so večkrat kritizirali, ker ni predvidel najhujšega napada na Izrael od ustanovitve države leta 1948, ko so borci Hamasa vdrli v Izrael, zajeli več kot 200 talcev in ubili več kot 1200 ljudi.

V intervjuju za CNN je Netanjahu poudaril, da si Izrael "24 ur na dan" prizadeva za izpustitev talcev in da je to poleg uničenja Hamasa eden od njihovih največjih ciljev. Kar pa se tiče njegove nevednosti glede napada, je odvrnil, da je to vprašanje, ki si ga je sicer treba zastaviti, ampak šele po koncu vojne.

Ponovil je tudi svoje stališče glede mednarodnih pozivov k prekinitvi ognja, da to "ne pride v poštev, vse dokler Hamas drži talce". "Če govorite o prekinitvi spopadov, je to točno tisto, kar Hamas želi," je dodal. Netanjahu je namreč zatrdil, da si v prekinitvah Hamas nabira dodatno orožje. 

Odprto pa ostaja vprašanje, piše CNN, kdo bo vodil povojno Gazo. ZDA so predlagale, da bi lahko Palestinska uprava, ki ima omejeno samoupravo na okupiranem Zahodnem bregu, igrala določeno vlogo. Netanjahu je dejal, da bi bila to nekakšna "obnovljena palestinska civilna oblast, ki bi nadzorovala Gazo in bi se bila pripravljena boriti proti teroristom ter izobraževati otroke za prihodnost miru, blaginje in sodelovanja z Izraelom".

"Treba je najti nekaj drugega. V nasprotnem primeru bomo padli v isto zajčjo luknjo in bomo imeli enak rezultat. Ne pozabite, da je bila Palestinska uprava že v Gazi," je nadaljeval Netanjahu. Palestinska uprava je vodila Gazo in Zahodni breg, vendar je bila po kratki državljanski vojni s Hamasom odstavljena.

Borrell: Treba je začeti razmišljati o času po koncu napetosti na Bližnjem vzhodu

"Začeti moramo razmišljati o rešitvi za obdobje po vojni. Na to se morajo po mojem mnenju danes osredotočiti tudi zunanji ministri v razpravi," je pred zasedanjem Sveta EU za zunanje zadeve povedal visoki zunanjepolitični predstavnika EU Josepa Borrella.

"Iskanje celovite rešitve za palestinsko vprašanje je resnični politični problem, s katerim se moramo soočiti," je še dejal. Napovedal je, da bo zunanjim ministrom, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, predstavil svoj pogled glede tega.

Ob tem je spomnil na nedeljsko skupno izjavo 27 držav članic, v kateri so izrazile zaskrbljenost zaradi obupnih razmer v bolnišnicah v Gazi. Izrael so pozvale k zadržanosti, da bi zaščitili življenja civilistov. Skrajno palestinsko gibanje Hamas, ki nadzoruje območje, pa so pozvali, naj civilistov in bolnišnic ne uporablja kot živi ščit.

V skladu s sklepi zasedanja voditeljev EU pred približno dvema tednoma so se članice v skupni izjavi zavzele za "takojšnjo vzpostavitev humanitarnih premorov", da bi lahko na območje Gaze dostavili humanitarno pomoč.

Pomen humanitarnih premorov je ob prihodu na zasedanje poudaril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Na območjih, kamor je treba dostaviti humanitarno pomoč, je treba po njegovih besedah uvesti smiselne prekinitve sovražnosti, ki morajo biti naznanjene dovolj vnaprej in trajati dovolj dolgo, da lahko humanitarne organizacije opravljajo svoje delo.

Dejal je še, da je treba v Gazo dostaviti gorivo, saj je njegovo pomanjkanje glavni razlog za to, da večina bolnišnic na območju ne deluje več. K dostavi goriva sicer EU poziva že od začetka humanitarne krize.

"Obžalujemo, da se doslej to še ni zgodilo. In zdaj vidimo, kakšne so posledice, ko bolnišnice ena za drugo ustavljajo svoje dejavnosti," je povedal.

Poleg tega je treba znatno povečati število tovornjakov, ki jim je dovoljeno vstopiti v Gazo. Njihovo število ne dosega niti 10 odstotkov potreb po hrani, zdravilih, vodi in drugih dobrinah, je pojasnil komisar. Kot je dejal, o vsem tem potekajo intenzivni pogovori, vendar pa zaenkrat še niso prinesli zadovoljivih rezultatov.

Zagotavljanje humanitarnega dostopa pa bo tudi tema Borrellovega obiska v regiji ta teden, v okviru katerega bo obiskal Izrael, Palestino, Bahrajn, Savdsko Arabijo, Katar in Jordanijo. Borrell je med današnjim zasedanjem na družbenem omrežju X sporočil, da bo z regionalnimi voditelji razpravljal tudi o političnih vprašanjih. Ob tem je izpostavil rešitev dveh držav, ki jo je mogoče doseči zgolj prek dialoga.