Skrajno palestinsko gibanje Hamas je danes sporočilo, da je izpustilo še dve talki, ki ju je skupaj z okrog 200 drugimi zajelo med napadom na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Informacije o izpustitvi talcev se pojavljajo v času, ko mediji v Izraelu nakazujejo, da bi se lahko kmalu obetal dogovor o izpustitvi dodatnih 50 talcev z dvojnimi državljanstvi.
Podrobnosti o današnji izpustitvi talcev še niso znane, je pa Hamas sporočil, da je potekala ob posredovanju Katarja in Egipta ter, da sta bili ženski izpuščeni iz humanitarnih razlogov. Novico o izpustitvi talk pa je na Telegramu sporočil predstavnik Hamasa Abu Ubaida. "Odločili smo se, da jih izpustimo iz humanitarnih razlogov in slabega zdravja ... Kljub temu, jih sovražnik v petek ni želel sprejeti," so zapisali v izjavi, ki jo je povzela France24.
Navedbe Hamasa je za BBC potrdil Mednarodni Rdeči križ, kjer pravijo, da so pomagali pri izpustitvi še dveh talk in ju nocoj prepeljali iz Gaze. Kot so zapisali v objavi na X, jim "vloga nevtralnega posrednika omogoča to delo in da so pripravljeni pomagati pri vsaki prihodnji izpustitvi talcev".
"Upamo, da bodo kmalu s svojimi ljubljenimi," so še dodali v Rdečem križu.
Šlo naj bi za dve starejši ženski, poroča Irris Makler, jeruzalemska dopisnica France24.
Izrael ali ZDA novo izpustitev talk še nista potrdili. V petek so sicer pripadniki Hamasa izpustili dve Američanki.
Izraelski medij I24 ob sklicevanju na vire v Gazi medtem poroča, da so v teku pogovori o izpustitvi še 50 talcev z dvojnimi državljanstvi. Tudi tu naj bi posredoval Katar, predstavniki Rdečega križa pa naj bi že bili na poti, da sprejmejo talce, navaja britanski The Guardian.
Predstavnik izraelske vojske je danes potrdil, da Hamas zadržuje 222 talcev. Pojasnil je, da je trajalo nekaj časa, da so potrdili njihovo število, ker je med njimi tudi precejšnje število tujih državljanov. K njihovi izpustitvi so v zadnjem času večkrat pozvali številni tuji voditelji.
V izraelskih napadih ubitih več kot 5000 ljudi
V izraelskih napadih na območje Gaze je bilo od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize ubitih najmanj 5087 ljudi, od tega 2055 otrok, še okoli 15.273 pa je bilo ranjenih, je sporočilo ministrstvo za zdravje v tej palestinski enklavi.
Skupno je tako najnovejša zaostritev bližnjevzhodne krize terjala že več kot 6400 smrtnih žrtev, tako Palestincev kot Izraelcev. V to število sicer ni vštetih več kot 1000 pripadnikov Hamasa, ki so jih na ozemlju Izraela po lastnih navedbah ubile tamkajšnje varnostne sile.
ZN: Več kot polovica prebivalstva Gaze je zdaj notranje razseljenih
Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je sporočil, da je okoli 1,4 milijona prebivalcev Gaze – torej več kot polovica – zdaj notranje razseljenih. Mnogi begunci iščejo zavetišče tudi v prenatrpanih zakloniščih ZN za nujne primere.
Izrael je prebivalcem ukazal, naj evakuirajo severni del Gaze. V OVHA pa pravijo, da se na stotine, morda celo tisoče ljudi, ki so zbežali proti jugu, zdaj spet vračajo na sever zaradi povečanega bombardiranja na jugu Gaze in pomanjkanja zaklonišč, piše Reuters.
"IDF spodbuja prebivalce severnega pasu Gaze, da se premikajo proti jugu in ne zadržujejo v bližini terorističnih ciljev Hamasa v mestu Gaza. Toda, konec koncev, se je Hamas utrdil med civilnim prebivalstvom znotraj celotnega pasu Gaze. Torej, kjerkoli se pojavi tarča Hamasa, bo IDF napadel, da prepreči teroristične zmogljivosti skupine," pa je po poročanju Reutersa dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske.
Obleganje Gaze se nadaljuje
Najbolj intenzivnega obstreljevanja je sicer še vedno deležen severni del Gaze. Direktor tamkajšnje bolnišnice Al Kuds je povedal, da so jih izraelski obveščevalci že tretjič pozvali k evakuaciji, vendar je ta po njegovih besedah nemogoča zaradi oskrbe pacientov, ki ne morejo nikamor. Dodal je, da je na območje v krogu 100 metrov okrog bolnišnice padlo 10 raket.
Po poročanju Al Jazeere je bila tarča novih izraelskih napadov v Gazi še ena džamija, in sicer džamija Al-Noor Al-Mohammedi v četrti Sheikh Radwan. To je že 32. džamija, ki so jo od 7. oktobra zadele izraelske rakete.
Po podatkih Hamasa je bilo ponoči med izraelskim obstreljevanjem ubitih najmanj 70 ljudi. Palestinske oblasti trdijo, da IDF brez opozorila obstreljuje naseljena območja. Čez noč je bilo 60 zračnih napadov usmerjenih tudi na t. i. varno območje v Han Junisu na jugu Gaze, kamor je Izrael napotil civiliste s severnega dela.
V napadih na Gazo ubitih tudi najmanj 35 uslužbencev ZN
Od začetka spopadov med Izraelom in Hamasom je bilo v Gazi ubitih tudi najmanj 35 uslužbencev Združenih narodov, je danes sporočila tiskovna predstavnica Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA).
"To niso zgolj številke, to so naši prijatelji in sodelavci. Mnogi so bili učitelji na naših šolah. UNWRA žaluje za to veliko izgubo," so zapisali v svoji objavi na družbenem omrežju X.
Na območju Gaze je razseljenih več kot milijon ljudi, približno 400.000 pa je zatočišče poiskalo v okoli 90 prostorih pod nadzorom Združenih narodov.
UNRWA ob tem opozarja, da so zavetišča prenatrpana. Vsako od njih je bilo namreč zasnovano za največ 2000 ljudi, vendar je v najbolj prenatrpanem zavetišču trenutno skoraj 20.000 ljudi.
Na območje Gaze prispel nov konvoj pomoči
Medtem je danes na območje Gaze iz Egipta prispel nov konvoj pomoči. Več kot 10 tovornjakov je prečkalo mejni prehod Rafa, prek katerega je že minuli konec tedna nujne življenjske potrebščine v oblegano palestinsko enklavo prepeljalo skupno 34 tovornjakov.
Da je nova pomoč, ki med drugim vključuje hrano in zdravila, prečkala mejo, so za tuje tiskovne agencije potrdili tako poročevalci na egiptovski kot palestinski strani. Gre za tretji konvoj, ki prinaša nujno potrebno pomoč na območje Gaze. Skupno naj bi bilo v zadnjem konvoju 40 tovornjakov, a ni še jasno, ali bodo lahko mejo vsi prečkali danes.
Pakete pomoči so prispevali Egipt, številne tuje države in mednarodne organizacije. V državo je doslej po navedbah egiptovskih oblasti prispelo že 27 letal, ki so skupno odstavila več sto ton pomoči. V soboto je na območje prispelo prvih 20 tovornjakov s pomočjo, v nedeljo jih je sledilo še 14.
Številni opozarjajo, da gre glede na dejanske potrebe ljudi na območju, na katerem živi več kot dva milijona ljudi, za zelo majhne količine. Po ocenah Združenih narodov bi bilo za osnovno preskrbo prebivalstva, ki je bilo že pred uvedbo izraelske blokade v pretežni meri odvisno od pomoči, potrebnih 100 tovornjakov dnevno.
Potem ko so v soboto po dolgotrajnih prizadevanjih vendarle odprli prehod Rafa, sta ameriški predsednik Joe Biden in izraelski premier Benjamin Netanjahu v telefonskem pogovoru v nedeljo zagotovila, da bo dotok pomoči Gazi odslej reden.
Izraelski obrambni minister: Izraelske vojske na koncu ne bo ustavilo nič
Izraelske obrambne sile (IDF) so sporočile, da so ponoči uničile oporišče oboroženega šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Kot pravijo, so s tem domnevno preprečile raketni napad na izraelsko mesto ob meji. Kot so zapisali v objavi na družbenem omrežju X, so napadli štiri celice Hezbolaha.
Izraelski obrambni minister Yoav Gallant je ocenil, da bi vojaška operacija v Gazi lahko trajala "mesec, dva ali tri, a na koncu ne bo več Hamasa"."Kar zadeva operativne vidike, izraelske vojske na koncu ne bo ustavilo nič. Gre za kombinacijo dveh stvari – naših zračnih zmogljivosti in manevrov na tleh," je dodal."To bi morala biti naša zadnja operacija v Gazi iz preprostega razloga, ker po njej ne bo več Hamasa," je zatrdil obrambni minister.
Minister je pohvalil zračne sile, ob tem pa nakazal, da bo kmalu na vrsti naslednja faza – kopenska ofenziva. Kdaj točno naj bi se zgodila, sicer ni navedel. Podpolkovnik Peter Lenner je za BBC dejal, da je kopenska ofenziva odvisna od tega, ali bo Hamas izpustil zajete talce.
Podpolkovnik Jonathan Conricus pa je povedal, da se bo "vojna končala", če se bo Hamas predal in izpustil talce. Če bodo to zavrnili, "bomo verjetno morali vstopiti v Gazo in to opraviti". Po podatkih IDF Hamas v Gazi zadržuje 222 talcev. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskih sil Daniela Hagarija izraelski vojaki v manjših skupinah izvajajo operacije na območju Gaze.
"Operacije oklepnih in pehotnih sil so namenjene uničenju terorističnih celic, ki se pripravljajo na naslednje faze vojne," je dejal. Pri tem je bil v nedeljo ubit en izraelski vojak, še trije pa naj bi bili ranjeni.
IDF: Hamas lansira rakete v bližini civilne infrastrukture
Izraelska vojska je na družbenem omrežju X objavila več fotografij, ki domnevno prikazujejo Hamasova raketna izstrelišča, ki se nahajajo v bližini civilne infrastrukture znotraj območja Gaze. "Hamas neposredno ogroža ljudi v Gazi, Izraelce in mednarodno skupnost," so zapisali.
Izraelci so na fotografijah z rdečo barvo označili mesta, kjer naj bi Hamas imel nameščeno orožje, z belo barvo pa so označili vrtec, stavbo Združenih narodov, šole in mošejo. Sky News sicer poudarja, da fotografije niso bile neodvisno preverjene.
Izrael je sicer v zadnjih tednih Hamas večkrat obtožil, da lastno prebivalstvo "uporablja kot živi ščit".
V intervjuju za Sky News je medtem izraelski predsednik Isaac Herzog dejal, da so imeli Hamasovi pripadniki, ki so vdrli v Izrael, pri sebi navodila za izdelavo kemičnega orožja.
Gradivo, šlo naj bi za priročnik Al Kaide, so našli pri ubitem pripadniku Hamasa v kibucu Be'eri. "To je gradivo Al Kaide. Uradno gradivo Al Kaide. Opravka imamo z ISIS, Al Kaido in Hamasom," je dejal Herzog in predložil dokumente. Sky News sicer verodostojnosti teh "dokazov" ni mogel neodvisno preveriti.
Zahodni voditelji z Bidnom na čelu potrdili podporo Izraelu
Voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Italije, Francije in Združenega kraljestva so v nedeljo v skupni izjavi ponovno potrdili svojo podporo Izraelu, hkrati pa ga pozvali k spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti civilistov. Šesterica voditeljev je v izjavi pozdravila prvi dve pošiljki humanitarne pomoči, ki sta konec tedna vstopili v Gazo. Kot so sporočili iz Bele hiše, so se ob tem zavezali, da zagotovijo trajen in varen dostop do hrane, vode, zdravstva in druge pomoči civilistom.
Prav tako bodo nadaljevali diplomatska prizadevanja s partnerji v regiji, da se spopad med Izraelom in palestinskim oboroženim gibanjem Hamas ne bo razširil, pravi izjava.
Ameriški predsednik Joe Biden se je v nedeljo o krizi na Bližnjem vzhodu po telefonu pogovarjal tudi z Benjaminom Netanjahujem in papežem Frančiškom. Ameriški predsednik pa se je Netanjahuju zahvalil za pomoč pri izpustitvi prvih dveh ameriških talcev. Govorila sta o prizadevanjih za izpustitev vseh preostalih talcev, ki jih je med napadi zajel Hamas, je sporočila Bela hiša. V pogovoru s papežem pa je predsednik ZDA glede na navedbe Bele hiše papežu opisal svoj obisk Izraela in prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči.
Borrell: Zunanji ministri EU se zavedajo potrebe po humanitarni prekinitvi spopadov
Zunanji ministri EU se zavedajo, da bo za dobavo humanitarne pomoči v Gazo potreben humanitarni premor v bojih med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, je po današnjem zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. O podpori EU humanitarni prekinitvi spopadov bodo konec tedna odločali voditelji držav članic.
"Mislim, da obstaja osnovno soglasje v razumevanju, da je potrebna prekinitev iz humanitarnih razlogov, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči brez tveganj, ki jih predstavljajo neprestani boji," je povedal Borrell. Pojasnil je, da je mogoče humanitarni premor doseči hitreje kot prekinitev ognja.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije je povedal še, da so zunanji ministri v luči priprav na zasedanje voditeljev, ki bo v četrtek in petek, zgolj razpravljali o tem. "To je politično pomembna tema, o kateri bodo razpravljali in dokončno odločitev sprejeli na najvišji ravni na Evropskem svetu," je poudaril.
Ministri so se po njegovih besedah sicer strinjali, da je treba v Gazo dobaviti tudi gorivo, saj je to ključno za proizvodnjo elektrike. Elektriko pa v palestinski enklavi potrebujejo tudi za razsoljevanje morske vode in s tem pridobivanje pitne vode.
Obenem so znova obsodili Hamasov teroristični napad na Izrael. Slednjega pa so pozvali, naj bo odziv v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.
Danes so se posvetili predvsem humanitarnim posledicam spopadov na Bližnjem vzhodu po napadu skrajnega gibanja Hamas na Izrael pred dvema tednoma, na katerega je izraelska vojska odgovorila z napadi na Gazo. Minuli konec tedna je po dveh tednih popolne blokade s strani izraelskih sil v Gazo prispela prva humanitarna pomoč. Danes je tja prispela nova pomoč.
Razpravljali pa so tudi o sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi akterji, da bi preprečili širjenje konflikta. Po Borrellovih besedah so se strinjali, da si mora Evropa prizadevati za ponoven zagon političnega procesa za mir na Bližnjem vzhodu.
Kot so navedli na slovenskem zunanjem ministrstvu, je ministrica Tanja Fajon podprla prizadevanja v tej smeri in se zavzela za krepitev prizadevanj za "čimprejšnjo obnovitev mirovnih pogovorov, ki bi pripeljali do rešitve dveh držav in s tem miru na Bližnjem vzhodu".
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je ob tem poudaril še, da je ruska agresija na Ukrajino sicer izginila iz javnih razprav, vendar pa je še vedno tu.
Ministri so tako danes govorili o nadaljnji podpori Kijevu, pri čemer Borrell od vrha EU konec tedna pričakuje politične usmeritve glede posebnega sklada v okviru evropskega mirovnega mehanizma za Ukrajino.
O ruski agresiji na Ukrajino so ministri držav članic EU danes razpravljali tudi z ministri petih srednjeazijskih držav. Na popoldanskem zasedanju so potrdili program sodelovanja na področjih varnosti, trgovine, naložb, energetike, transporta, znanosti in inovacij.