Po poročanju libanonske tiskovne agencije, ki jo povzema francoska AFP, je izraelska vojska po 5. uri zjutraj po lokalnem času izvedla več napadov na različna območja na jugu Libanona. Še pred tem naj bi bilo tarča izraelskih napadov območje mesta Baalbek.
Po podatkih ministrstva za zdravje so štirje ljudje umrli v izraelskem napadu na vas Jun v okrožju Šuf jugovzhodno od Bejruta. Trije so umrli v napadu na pretežno šiitsko vas Majsra severno od libanonske prestolnice, čeprav se baze Hezbolaha večinoma nahajajo na vzhodu in jugu. Prav na jugu je v današnjih napadih življenje izgubilo osem ljudi.
Izraelska vojska je ponoči potrdila, da je izvedla napade na več deset ciljev, povezanih s Hezbolahom v južnem delu Libanona in v regiji Beka. Napadli naj bi položaje borcev gibanja, njihova skladišča orožja, raketna izstrelišča in druge cilje.
Prvič Hezbolahova raketa poletela tudi nad Tel Avivom
Medtem je iz Libanona proti severnemu Izraelu priletelo približno 40 izstrelkov, je sporočila izraelska vojska in dodala, da so jih več prestregli, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sirene za nevarnost zračnega napada so se oglasile tudi v osrednjem Izraelu, potem ko je Hezbolah proti Tel Avivu izstrelil raketo, ki pa jo je izraelska zračna obramba prestregla. Kot je sporočilo gibanje, so ciljali sedež izraelske obveščevalne službe Mosad.
Tiskovni predstavnik izraelske vojske Nadav Šošani je dogodek označil za korak v smeri stopnjevanja razmer. "Hezbolah vsekakor poskuša zaostriti razmere," je dejal in dodal, da libanonsko gibanje poskuša ustrahovati vedno več ljudi.
Hezbolah je potrdil izstrelitev balistične rakete proti Tel Avivu. Kot so sporočili, so ciljali sedež izraelske obveščevalne službe Mosad, ki naj bi načrtovala izraelske napade na borce gibanja. "Ta sedež je odgovoren za umore voditeljev ter eksplozije pozivnikov in brezžičnih naprav," je v izjavi zapisala skupina, ki je obenem tudi potrdila smrt poveljnika Hezbolaha Ibrahima Kubaisija v torkovem izraelskem napadu na Bejrut.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek kljub opozorilom mednarodne skupnosti pred možnostjo obsežnejše vojne v regiji napovedal nadaljevanje napadov na cilje v Libanonu. V luči dogajanja je danes za en dan preložil načrtovano potovanje na zasedanje Generalne skupščine ZN v New York. Tja bo namesto danes odpotoval v četrtek, vrnil pa se bo v soboto.
V zvezi z dogajanjem v Libanonu se je danes oglasil iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Ocenil je, da Izrael kljub pobijanju poveljnikov Hezbolaha šiitskega gibanja ne more spraviti na kolena.
"Organizacijska in človeška moč Hezbolaha je veliko večja od tega. Njihova avtoriteta, zmožnosti in moč so veliko večje," je na srečanju z veterani iransko-iraške vojne dejal prvi mož islamske republike.
O sposobnostih Hezbolaha je na omrežju X z izbranimi besedami spregovoril tudi iranski zunanji minister Abas Aragči, rekoč da je gibanje več kot sposobno uničevati izraelska oporišča in kolonije.
Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Libanonu
O krizi v Libanonu so govorili tudi ob robu zasedanja 79. Generalne skupščine Združenih narodov, na večerji, ki jo je za kolege iz EU priredil državni sekretar ZDA Antony Blinken, ki se je je udeležila tudi naša zunanja ministrica Tanja Fajon. ZDA verjamejo, da je diplomatska rešitev še vedno mogoča. Blinken je dejal, da ZDA intenzivno delajo za zaustavitev spopadov med Izraelom in Hezbolahom. Enako je zagotovil tudi glede Gaze.
Sicer pa bo o Libanonu imel Varnostni svet ZN danes izredno zasedanje na zahtevo Francije, vodila pa ga bo ministrica Fajon.
Ta se je v torek tudi sestala z libanonskim zunanjim ministrom Abdalahom Bou Habibom in pri tem obsodila izraelske napade na Libanon ter vpletene strani pozvala k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava ter zaščiti civilistov.
Zasedanje na temo Libanona bo pozno zvečer po srednjeevropskem času, po koncu posebnega odprtega zasedanja slovenskega predsedstva Varnostnemu svetu z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga bo vodil premier Robert Golob.
Fajonova bo zasedanje o položaju na Bližnjem vzhodu vodila tudi v petek.
Čezmejno obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom se je okrepilo po začetku vojne v Gazi. Razmere so se dodatno zaostrile po nedavni množični eksploziji komunikacijskih naprav pripadnikov gibanja, za kar so številni okrivili Izrael.
Ta odgovornosti ni prevzel, je pa sprožil niz uničujočih napadov na cilje v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih že več sto ljudi, na tisoče pa ranjenih.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.