Borrell: Večina članic za nadaljevanje dialoga z Izraelom

Po navedbah izraelska vojske (IDF) je iz Libanona proti Zgornji in Zahodni Galileji poletelo okoli 60 raket. Zračna obramba je nekatere prestregla, več pa jih je padlo na nenaseljena območja. V napadih sta bili lažje poškodovani dve osebi, poroča The Times of Israel.

IDF je ob tem danes potrdila, da je v nedeljskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubila tiskovnega predstavnika šiitskega gibanja Hezbolah Mohameda Afifa. V napadu je bilo poleg Afifa ubitih še pet ljudi. Od tega so štirje pripadniki Hazbolaha, so potrdili v tej organizaciji. 

V nedeljo so izraelske sile izvedle tudi vrsto napadov na regijo Tir na jugu Libanona in pri tem ubile najmanj 11 ljudi, okoli 48 pa jih je bilo ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

Omenjena regija velja za trdnjavo borcev Hezbolaha, ki so po lastnih navedbah danes izvedli več napadov na položaje izraelskih sil na jugu države. Izraelska vojska se je po poročanju lokalnih medijev nanje odzvala z novimi letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem na položaje proiranskega šiitskega gibanja.

V zadnjem letu je sicer IDF izvedel več kot 60 napadov na zdravstvene ustanove, več kot osem bolnišnic v južnem Libanonu in južnem predmestju Bejruta se je bilo zato prisiljenih zapreti, poroča The Guardian. 

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od zaostritve konflikta med Izraelom in Hezbolahom oktobra lani ubitih več kot 3400 ljudi, prek 14.700 pa ranjenih. Večina teh je bila ubitih konec septembra, ko je Izrael začel svojo okrepljeno zračno in kopensko kampanjo. Posledično je okoli 1,2 milijona ljudi moralo zapustiti svoje domove. Konflikt je po podatkih Svetovne banke doslej povzročil že za slabih pet milijard evrov gospodarske škode. 

Borrell: Večina članic za nadaljevanje dialoga z Izraelom

Bližnjevzhodni konflikt je bila tudi ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki verjetno vodi svoje zadnje zasedanje zunanjih ministrov, je med drugim predstavil predlog za prekinitev političnega dialoga EU z Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma. Na zasedanju so razpravljali o tam, ali je Izrael prekršil določili iz pridružitvenega sporazuma glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Da bi predlog prejel potrebno soglasno podporo držav članic, je bilo malo verjetno. Članice so namreč glede vojne na Bližnjem vzhodu precej razdeljene.

"Razmere v Gazi so apokaliptične. Med smrtnimi žrtvami je 70 odstotkov žensk in otrok," je o posledicah napadov na Gazo, ki jih je po napadu palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael pred več kot enim letom sprožila izraelska vojska, povedal Borrell. Obenem je spomnil na izraelske talce, ki so še vedno v ujetništvu Hamasa.

Opozoril pa je tudi na 100.000 uničenih hiš v Libanonu, kjer potekajo spopadi med libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah in izraelsko vojsko.

Zaradi dogajanja v Gazi in Libanonu se je odločil, da ministrom predlaga prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom v delu, za katerega je pristojen Svet EU.

"Večina držav članic meni, da je veliko bolje ohraniti diplomatske in politične odnose z Izraelom," je o podpori svojemu predlogu za prekinitev političnega dialoga z izraelskimi oblastmi povedal visoki zunanjepolitični predstavnik in dodal, da je takšen razplet tudi pričakoval.

Z zunanjimi ministri so govorili tudi o dodatnih sankcijah proti Hamasu in nasilnim izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu. Kot je pojasnil, dogovora o tem še niso dosegli, vendar pa upa, da bodo države članice znova premislile o sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem.

Borrell se je obenem zavzel za oživitev mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Napovedal je, da bo 28. novembra v Bruslju potekalo srečanje globalnega zavezništva za implementacijo rešitve dveh držav, ki je nastalo ob robu septembrskega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Fajon: Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom na mestu

Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, ki ga je predlagal Borrell, je po mnenju slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon na mestu. Tudi sama je sicer na današnjem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju znova pozvala k zaostritvi sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu.

"Visoki predstavnik Borrell je dal predlog o suspenzu na mizo in jaz sem v imenu Slovenije izrazila pripravljenost za razmislek o suspenzu političnega dialoga z Izraelom," je povedala Fajon.

Ministrica sicer glede na razpravo na današnjem zasedanju ni pričakovala, da bi članice dosegle soglasje o prekinitvi političnega dialoga v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Po njenem mnenju se je treba pogovarjati predvsem o drugem členu sporazuma, ki govori o spoštovanju človekovih pravic. "To je tisto, ključno, kar mora ostati. So pa tu še druge zadeve, zato je tudi ta razmislek o suspenzu na mestu," je povedala Fajon.

Na zasedanju je sicer znova pozvala k zaostritvi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu, pa tudi k uvedbi sankcij proti izraelskim političnim voditeljem, ki to podpirajo. Obenem se je zavzela za embargo na uvoz označenih izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj.

Na vprašanje, ali je bil danes na tem področju dosežen napredek, je odgovorila, da je za uvedbo sankcij s strani EU potrebno soglasje držav članic. Evropski komisar za širitev in sosedstvo Oliver Varhelyi je ob tem po njenih besedah pojasnil, da komisija ne namerava uvesti embarga na izdelke z zasedenih ozemelj.

V novih napadih na Gazo ubitih več deset ljudi

IDF medtem nadaljuje tudi z obleganjem Gaze. Od zore je bilo v Gazi ubitih najmanj 46 Palestincev, od tega 30 na severu te palestinske enklave, poroča Al Jazeera. 

Med drugim je bilo v izraelskem napadu na hišo v bližini bolnišnice Kamal Adwan na severu Gaze ubitih najmanj 17 ljudi. Sedem ljudi je bilo ubitih, številni pa so bili ranjeni v izraelskem bombnem napadu na hišo v zahodnem delu mesta Gaze.

Po zadnjih ocenah agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je bilo v Gazi notranje razseljenih skoraj dva milijona ljudi, prebivalstvo pa trpi zaradi obsežnega pomanjkanja hrane, vode in zdravil.

V severni Gazi sta okrepljena ofenziva in obleganje povzročili katastrofalne razmere, pri čemer je približno 100.000 ljudi popolnoma odrezanih od humanitarne pomoči, poroča Middle East Monitor.