Fajon: Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom na mestu

Po navedbah izraelska vojske (IDF) je iz Libanona proti Zgornji in Zahodni Galileji poletelo okoli 60 raket. Zračna obramba je nekatere prestregla, več pa jih je padlo na nenaseljena območja. V napadih sta bili lažje poškodovani dve osebi, poroča The Times of Israel.

IDF je ob tem danes potrdila, da je v nedeljskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubila tiskovnega predstavnika šiitskega gibanja Hezbolah Mohameda Afifa. V napadu je bilo poleg Afifa ubitih še pet ljudi. Od tega so štirje pripadniki Hazbolaha, so potrdili v tej organizaciji. 

V nedeljo so izraelske sile izvedle tudi vrsto napadov na regijo Tir na jugu Libanona in pri tem ubile najmanj 11 ljudi, okoli 48 pa jih je bilo ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.

Omenjena regija velja za trdnjavo borcev Hezbolaha, ki so po lastnih navedbah danes izvedli več napadov na položaje izraelskih sil na jugu države. Izraelska vojska se je po poročanju lokalnih medijev nanje odzvala z novimi letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem na položaje proiranskega šiitskega gibanja.

V zadnjem letu je sicer IDF izvedel več kot 60 napadov na zdravstvene ustanove, več kot osem bolnišnic v južnem Libanonu in južnem predmestju Bejruta se je bilo zato prisiljenih zapreti, poroča The Guardian. 

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od zaostritve konflikta med Izraelom in Hezbolahom oktobra lani ubitih več kot 3400 ljudi, prek 14.700 pa ranjenih. Večina teh je bila ubitih konec septembra, ko je Izrael začel svojo okrepljeno zračno in kopensko kampanjo. Posledično je okoli 1,2 milijona ljudi moralo zapustiti svoje domove. Konflikt je po podatkih Svetovne banke doslej povzročil že za slabih pet milijard evrov gospodarske škode. 

V novih napadih na Gazo ubitih več deset ljudi

IDF nadaljuje tudi z obleganjem Gaze. Od zore je bilo v Gazi ubitih najmanj 46 Palestincev, od tega 30 na severu te palestinske enklave, poroča Al Jazeera. 

Med drugim je bilo v izraelskem napadu na hišo v bližini bolnišnice Kamal Adwan na severu Gaze ubitih najmanj 17 ljudi. Sedem ljudi je bilo ubitih, številni pa so bili ranjeni v izraelskem bombnem napadu na hišo v zahodnem delu mesta Gaze.

Po zadnjih ocenah agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) je bilo v Gazi notranje razseljenih skoraj dva milijona ljudi, prebivalstvo pa trpi zaradi obsežnega pomanjkanja hrane, vode in zdravil.

V severni Gazi sta okrepljena ofenziva in obleganje povzročili katastrofalne razmere, pri čemer je približno 100.000 ljudi popolnoma odrezanih od humanitarne pomoči, poroča Middle East Monitor. 

Nemčija svari Izrael: Ne sme biti nobenega izgona iz Gaze

"Jasno smo povedali, da ne sme biti (izraelske) poselitve Gaze in nobenega izgona iz Gaze, in to še vedno velja," je novinarjem ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju povedala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. "Če se glede Gaze postavlja pod vprašaj pravica Palestincev do obstoja ali mednarodno pravo, potem ima to seveda posledice tudi glede evropskega pozicioniranja," je izpostavila.

Nemška zunanja ministrica je prav tako kritizirala Izrael, ker ne pusti dovolj humanitarne pomoči na območje Gazo. "Razmere so dramatične. Trpljenja ljudi, še posebej otrok v Gazi, je težko opisati z besedami. Ni izgovorov, da humanitarna pomoč ne more priti v Gazo," je dejala in poudarila, da je "humanitarna pomoč trdno zasidrana v mednarodnem pravu".

Lazzarini v luči izraelske prepovedi opozoril, da ni alternative za UNRWA

Alternative agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) ni, je danes izjavil vodja agencije Philippe Lazzarini in Združene narode (ZN) znova pozval, naj preprečijo izvajanje izraelske zakonodaje, ki prepoveduje delovanje UNRWA v Izraelu in na zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu. To bi namreč po njegovem mnenju ogrozilo delovanje agencije v Gazi.

"Načrta B ni. V družini Združenih narodov ni druge agencije, ki bi lahko izvajala enake dejavnosti," je na novinarski konferenci v Ženevi dejal Lazzarini. Kot je pojasnil, se za dobavo hrane lahko najde alternativa UNRWA, medtem ko pri izobraževanju in zdravstvu te alternative ni.

ZN je pozval, naj prepreči izvajanje zakonodaje, ki jo je izraelski parlament sprejel konec oktobra in bo v veljavo predvidoma stopila januarja. Ta namreč prepoveduje delovanje UNRWA v Izraelu in na zasedenem Vzhodnem Jeruzalemu.

Prepričan je, da bi zakonodaja lahko preprečila usklajevanje obsežnih prizadevanj za pomoč v Gazi. "To bi pomenilo, da ne bi mogli delovati v Gazi in da bi bilo okolje preveč nevarno," je nadaljeval. Opozoril je tudi, da bi se s prenehanjem delovanja UNRWA odgovornost za zagotavljanje vseh storitev, ki jih izvaja agencija, "vrnila na okupatorja, to je Izrael".

Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da bi prepoved delovanja agencije lahko vplivala tudi na zaposlene v UNRWA. "Obstaja resničen strah, da bi lahko koga od njih nadlegovali, aretirali, preiskovali ali obsodili zaradi pripadnosti organizaciji, ki v tem kontekstu velja za teroristično organizacijo," je dodal.

V Gazi izropan konvoj tovornjakov s hrano

Na območju Gaze je bilo v soboto izropanih skoraj sto tovornjakov s hrano, je danes sporočila agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in znova opozorila na razpad civilnega reda v palestinski enklavi. Gre za enega najhujših tovrstnih incidentov od začetka vojne v Gazi.

Po prečkanju mejnega prehoda Kerem Šalom je bilo izropanih 98 od 109 tovornjakov s hrano. Po navedbah očividcev so konvoj napadli zamaskirani moški, ki so metali granate. O plenjenju je prva poročala tiskovna agencija Reuters, ki je ob sklicevanju na uradnika UNRWA navedla, da so izraelske oblasti konvoju ukazale, naj "v kratkem času odide po neznani poti" iz Kerem Šaloma.

Vodja UNRWA Lazzarini je na današnji novinarski konferenci v Ženevi potrdil plenjenje konvojev in hkrati poudaril, da UNRWA že dlje časa opozarja na popoln zlom civilnega reda v Gazi, poroča britanski BBC.

"Še pred štirimi ali petimi meseci smo imeli lokalne zmogljivosti, ljudi, ki so spremljali konvoje. To je popolnoma izginilo, kar pomeni, da smo se znašli v okolju, kjer se lokalne tolpe in družine med seboj borijo, da bi prevzele nadzor nad vsemi posli in dejavnostmi, ki se odvijajo na jugu. V tem okolju je nemogoče delovati," je dejal.

Ob tem je opozoril, da je na stotine ljudi, ki so obupano iskali hrano, poskušalo vdreti v center v Han Junisu, ki ga vodi UNRWA, ker so mislili, da je bila pomoč dostavljena tja. "Toda konvoji so bili izropani in iz skladišč ni bilo mogoče vzeti prav ničesar," je dodal.

Fajon: Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom na mestu

Bližnjevzhodni konflikt je bil tudi ena od osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju, ki sicer še poteka. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, ki verjetno vodi svoje zadnje zasedanje zunanjih ministrov, je med drugim predstavil predlog za prekinitev političnega dialoga EU z Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma. Na zasedanju so razpravljali o tam, ali je Izrael prekršil določili iz pridružitvenega sporazuma glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Da bo predlog prejel potrebno soglasno podporo držav članic, je malo verjetno. Članice so namreč glede vojne na Bližnjem vzhodu precej razdeljene.

Razmislek o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom, ki ga predlaga Borrell, je po mnenju slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon na mestu. Sama je sicer na današnjem zasedanju zunanjih ministrov v Bruslju znova pozvala k zaostritvi sankcij proti skrajnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu.

"Visoki predstavnik Borrell je dal predlog o suspenzu na mizo in jaz sem v imenu Slovenije izrazila pripravljenost za razmislek o suspenzu političnega dialoga z Izraelom," je povedala Fajon.

Ministrica glede na razpravo na današnjem zasedanju sicer ne pričakuje, da bi članice dosegle soglasje o prekinitvi političnega dialoga v okviru pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.

Po njenem mnenju se je treba pogovarjati predvsem o drugem členu sporazuma, ki govori o spoštovanju človekovih pravic. "To je tisto, ključno, kar mora ostati. So pa tu še druge zadeve, zato je tudi ta razmislek o suspenzu na mestu," je povedala Fajon.

Na zasedanju je sicer znova pozvala k zaostritvi sankcij proti izraelskim naseljencem, ki izvajajo nasilje nad Palestinci na Zahodnem bregu, pa tudi k uvedbi sankcij proti izraelskim političnim voditeljem, ki to podpirajo. Obenem se je zavzela za embargo na uvoz označenih izdelkov z zasedenih palestinskih ozemelj.

Na vprašanje, ali je bil danes na tem področju dosežen napredek, je odgovorila, da je za uvedbo sankcij s strani EU potrebno soglasje držav članic. Evropski komisar za širitev in sosedstvo Oliver Varhelyi je ob tem po njenih besedah pojasnil, da komisija ne namerava uvesti embarga na izdelke z zasedenih ozemelj.