Izrael je ZDA obvestil, da na jugu Libanona izvaja "omejene kopenske operacije", je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo, ki se je sicer izognilo uporabi besede invazija. "Trenutno so nam povedali, da gre za omejene operacije, osredotočene na infrastrukturo Hezbolaha blizu meje. O tem se z njimi nenehno pogovarjamo," je na tiskovni konferenci povedal tiskovni predstavnik Matthew Miller. Ni pa ob tem obsodil zadnjega zaostrovanja izraelske vlade, poroča CNN.
Z juga Libanona medtem poročajo o silovitem obstreljevanju tamkajšnjih vasi ter o zračnih napadih. Poročil, da so s tanki vdrli preko meje, sicer izraelske sile (IDF) še niso potrdile, so pa medije in prebivalce pozvale, naj ne razkrivajo njihovih premikov.
Izrael je znova bombardiral tudi južne dele Bejruta, poleg soseske Dahije, ki velja za oporišče Hezbolaha, so bili cilji napadov tudi Lajlaki, al-Marija, Haret Hreik and Burdž al-Barahneh, je poročala libanonska tiskovna agencija. "Gost dim in plameni se dvigajo v nebo," so sporočili in dodali, da so s tlemi zravnali več stanovanjskih zgradb.
Prebivalci Bejruta so za Al Jazeero povedali, da je šlo za najglasneje eksplozije doslej.
Izraelske sile so prebivalcem pred tem ukazale, naj nemudoma zapustijo svoje domove, a so jim dale le malo časa za umik. Arabski tiskovni predstavnik IDF Avichay Adraee je v objavi na družbenih omrežjih zapisal: "Nahajate se v bližini interesov in objektov teroristične organizacije Hezbolah, zato bo IDF proti njim odločno ukrepala." Ob vrsti zemljevidov, na katerih so zunanje točke, ki kažejo na določene stavbe, je dodal, da morajo prebivalci zaradi varnosti nemudoma evakuirati te stavbe ter se umakniti vsaj 500 metrov proč.
V zadnjih 24 urah je bilo v izraelskih napadih na Libanon ubitih najmanj 136 ljudi, je pred tem poročalo libanonsko ministrstvo za zdravje.
Izraelski svet za nacionalno varnost je medtem pozno zvečer dal zeleno luč "za naslednjo fazo vojne proti Hezbolahu v Libanonu", poroča Jerusalem Post. "Odstranitev Nasrale je pomemben korak, vendar ni zadnji. Da bi zagotovili vrnitev izraelskih severnih skupnosti, bomo uporabili vse svoje zmogljivosti, kar vključuje tudi vas," je že popoldne ob obisku vojakov, razporejenih na meji, razvoj dogodkov nakazal izraelski obrambni minister Joav Galant. Zvečer pa so del svoje severne meje razglasili za "zaprto vojaško območje".
Vstop v Metulo, Misgav Am in Kfar Giladi v severnem Izraelu je tako prepovedan, so po poročanju BBC-ja sporočile izraelske obrambne sile. Vstop na ta območja je prepovedan, kar pomeni, da civilistom na te predele vstop ni dovoljen.
Libanonska vojska je medtem evakuira opazovalnice na južni meji z Izraelom. Po poročanju CNN, ki se je pogovarjal z libanonskimi varnostnimi viri, se je preselila na točke v obmejnih vaseh.
V zadnjih dneh se je krepil strah pred morebitno izraelsko kopensko ofenzivo na Libanon. Načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi je namreč v sredo vojakom naročil, naj se pripravijo na morebiten vstop v Libanon. Kot je takrat dejal, bi njihov vstop omogočil varno vrnitev Izraelcev na sever države.
Tudi Hezbolah je obljubil nadaljevanje spopadov. Še naprej se bomo "spopadali z izraelskim sovražnikom v podporo Gazi in Palestini, v obrambo Libanona in njegovega ljudstva ter v odgovor na atentate in pobijanje civilistov", je povedal namestnik vodje gibanja Naim Kasem. Hkrati je zatrdil, da je Hezbolah pripravljen na morebitno izraelsko kopensko operacijo v Libanonu.
Belgija zahteva ostro kaznovanje Izraela
Namestnica belgijskega premierja Petra De Sutter je od EU zahtevala ostro kaznovanje Izraela. "Načrtovana invazija na Libanon grobo krši mednarodno pravo. To ni samoobramba, to je netenje vseobsegajoče vojne," je zapisala na X-u. "EU in mednarodna skupnost se morata odzvati z maksimalnimi sankcijami. Uničevanje se mora končati," je dodala.
Sporno pismo izraelskega rabina: zavzemite Libanon in ga naselite
Rabin Jicak Ginsburgh, ki sicer deluje na Zahodnem bregu, velja pa za zelo uglednega, je v javnem pismu izraelske sile pozval, naj z vso močjo udarijo po Libanonu. Kot je zapisal, judovski etični princip, po katerem je dovoljeno ubiti tiste, ki so prišli ubijati, to opravičuje. Zavrnil je tudi odlaganje vojaških operacij v želji, da bi zaščitili tamkajšnje prebivalstvo. Še bolj sporne pa so njegove nadaljnje besede, češ da je Libanon del ozemlja, ki ga je Bog obljubil Izraelu, in da ga morajo kot takega zavzeti, izgnati "sovražno prebivalstvo" in naseliti. Pismo so po poročanju Jerusalem Posta objavili izraelski mediji.
Evakuacije in prekinjene letalske povezave
Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu vse več držav z območja evakuira svoje državljane. Nazadnje je to z vladnim evakuacijskim letom storila tudi Bolgarija.
Letalska družba Air France pa je zaradi varnostnih razmer v regiji do 8. oktobra prekinila povezave med Parizom in Tel Avivom ter med Parizom in Bejrutom. Podobno so se odločile tudi družbe Flydubai, Emirates, Iran Air, Air Algerie in Turkish Airlines.
Ob 23. uri po londonskem času je tudi britanska vlada sporočila, da pošiljajo letalo, s katerim bodo na varno prepeljali britanske državljane ter z njimi povezane osebe. To so njihovi zakonski ali zunajzakonski partnerji ter otroci, stari do 18 let. Letalo naj bi iz Bejruta odletelo v sredo. Za zdaj ni znano, ali bo to zadnje letalo. Sporočili so le, da je to odvisno od potreb ter od varnostnih razmer.
Izrael nad stanovanje islamistične skupine v bloku, umrli štirje
Izrael je davi izvedel zračni napad na stanovanjski blok v Bejrutu, pri čemer so bili ubiti štirje ljudje. Šlo je za prvi tovrsten napad v središču libanonske prestolnice po izbruhu vojne v Gazi 7. oktobra lani.
Tarča napada je bilo stanovanje, ki je pripadalo islamistični skupini Džama Islamija, je sporočil libanonski varnostni vir. Šlo je za prvi izraelski napad v središču Bejruta od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna v Gazi. Izrael je sicer v zadnjih dneh večkrat bombardiral sosesko Dahije v južnem predmestju libanonske prestolnice, kjer naj bi se pod eno od stanovanjskih stavb nahajal sedež gibanja Hezbolah.
Izraelska vojska je medtem sporočila, da je davi izvedla nove napade na več deset ciljev gibanja Hezbolah v libanonski regiji Bekaa. "Izrael bo še naprej silovito napadal, onesposobljal in uničeval vojaške zmogljivosti in infrastrukturo Hezbolaha v Libanonu," je navedla v izjavi na omrežju Telegram.
Izrael je napade na Libanon okrepil pred tednom dni. Od minulega ponedeljka, ki je bil v tej državi najsmrtonosnejši dan od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, je bilo skupno ubitih več kot 700 ljudi, med njimi tudi več vodilnih članov oboroženega gibanja Hezbolah.
Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v nedeljo v izraelskih napadih ubitih najmanj 105 ljudi, še 359 pa je ranjenih.
Na deset tisoče ljudi je medtem zaradi napadov zapustilo svoje domove. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je dejal, da je v Libanonu razseljenih več kot 200.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je zbežalo v sosednjo Sirijo.
Libanonski premier Nadžib Mikati je pred tem v nedeljo trenutno razseljevanje Libanoncev označil za najobsežnejše v zgodovini države. Dejal je, da številka zelo visoka in bi lahko dosegla milijon, kar bi pomenilo šestino prebivalstva države.
Mikati se je ob tem v nedeljo zvečer sestal s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noelom Barrotom, ki je dejal, da si Pariz prizadeva za "takojšnjo ustavitev" izraelskih napadov. Tudi več svetovnih voditeljev, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, je v teh dneh pozvalo k umiritvi razmer, da bi se izognili širšemu konfliktu na Bližnjem vzhodu.
Guterres proti vsakršni izraelski kopenski invaziji, izredni sestanek zunanjih ministrov EU
Državni sekretar Marko Štucin je sodeloval na izredni neformalni videokonferenci ministrov za zunanje zadeve EU, ki jo je zaradi aktualnih razmerah v Libanonu po eskalaciji spopadov med Izraelom in Hezbolahom sklical visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell.
Štucin je odločno obsodil nasilje, ki dodatno destabilizira regijo in terja civilna življenja ter pozval k zadržanosti glede morebitne kopenske invazije. Izrazil je podporo libanonskim oboroženim silam in misiji UNIFIL, katere osebje je potrebno zaščititi, ter poudaril zaskrbljenost zaradi humanitarne krize, zlasti na jugu Libanona, kjer trpijo civilisti na obeh straneh.
"Slovenija podpira dodatno humanitarno pomoč EU v višini 10 milijonov evrov in tudi sama ocenjuje potrebe na terenu za alokacijo pomoči," je še dodal. Ob koncu pa je poudaril, da se ne sme pozabiti na Gazo, kjer je poleg nujne humanitarne pomoči prav tako nujna prekinitev ognja in uresničitev rešitve dveh držav.
Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil nasprotovanje kakršnikoli kopenski invaziji Izraela na Libanon. Njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric je dejal, da zaradi intenzivnih spopadov med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah mirovne sile ZN v okviru misije Unifil ne morejo patruljirati, a ostajajo na svojih položajih. "Glede na intenzivnost raketnih napadov, ki letijo sem in tja, ne morejo patruljirati," je poudaril.
Nasprotovanje izraelski kopenski operaciji v Libanonu je pred tem izrazil tudi predsednik ZDA Joe Biden. "Vem več, kot si mislite. Strinjam se, da bi se morali ustaviti. Zdaj bi morali priti do prekinitve ognja," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa odgovoril na vprašanje, ali je seznanjen z izraelskimi načrti za skorajšnji začetek omejene kopenske operacije.
Netanjahu opozarja Irance: Izrael lahko doseže vse kraje na Bližnjem vzhodu
"Na Bližnjem vzhodu ni kraja, ki ga Izrael ne bi mogel doseči, ni kraja, kamor ne bi šli, da bi zaščitili naše ljudi in našo državo. Vprašajte Mohameda Deifa. Vprašajte Nasralo," je dejal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Prepričan je, da bo trenutek, ko bo Iran "končno svoboden", prišel prej, kot si ljudje mislijo. Takrat pa bo po njegovem mnenju vladal mir med obema narodoma.
"Iran bo cvetel kot še nikoli prej. Ali se to ne sliši bolje kot neskončna revščina, zatiranje in vojna? Ne dovolite, da majhna skupina fanatičnih teokratov uniči vaše upe in sanje. Zaslužite si več. Iranci morate vedeti, da vam Izrael stoji ob strani. Naj nas skupaj čakata prihodnost blaginje in miru," je še dodal.