Zakon, ki so ga podprli člani stranke Likud premierja Benjamina Netanjahuja in njegovi skrajno desni zavezniki, je bil sprejet z 61 proti 41 glasovi podpore. Pravni strokovnjaki sicer že opozarjajo, da bi morebitni poskus njegovega izvajanja verjetno vodil v razveljavitev na izraelskih sodiščih.

Zakon bi veljal za palestinske državljane Izraela in prebivalce zasedenega vzhodnega Jeruzalema, ki bi vedeli za načrtovani napad svojih družinskih članov ali bi izrazili podporo terorističnim dejanjem. Deportirani bi bili lahko za obdobje od sedmih do dvajsetih let, in sicer v Gazo ali na drugo lokacijo.

Pravni svetovalec Združenja za državljanske pravice v Izraelu Oded Feller je zakon označil kot "populistični nesmisel" in dejal, da je malo verjetno, da bi bil dejansko uveljavljen. "Notranje ministrstvo nima pravne podlage za deportacijo izraelskega državljana v drugo državo ali Gazo," je pojasnil.

Eran Shamir-Borer, višji raziskovalec na Izraelskem inštitutu za demokracijo in nekdanji strokovnjak za mednarodno pravo pri izraelski vojski, je dodal, da bi zakon, če bi bil uporabljen na prebivalcih vzhodnega Jeruzalema, lahko kršil Četrto ženevsko konvencijo. Mednarodna skupnost vzhodni Jeruzalem namreč obravnava kot okupirano ozemlje, čeprav Izrael tega ne priznava.

Poleg tega bi lahko deportacija izraelskega državljana predstavljala kršitev njegovih ustavnih pravic po izraelski zakonodaji in človekovih pravic po mednarodnem pravu. Zakon bi lahko bil tudi razumljen kot oblika kolektivnega kaznovanja in diskriminacije, saj se zdi, da velja le za arabske državljane in prebivalce, ne pa tudi za družinske člane Judov, obsojenih po protiterorističnih zakonih.

"Gre za popolnoma neustavno zakonodajo, ki je v jasnem nasprotju z osnovnimi vrednotami Izraela," je dejal Shamir-Borer.

Politični in zgodovinski kontekst

Izrael je Gazo, Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem zavzel v vojni leta 1967. Leta 2005 se je Izrael umaknil iz Gaze, a je od napada Hamasa 7. oktobra 2023 znova okupiral nekatere dele območja.

Vzhodni Jeruzalem je bil uradno priključen Izraelu, kar večina mednarodne skupnosti ne priznava. Palestinci tam imajo status stalnih prebivalcev in lahko zaprosijo za izraelsko državljanstvo, vendar se večina odloči, da tega ne bo storila, saj se soočajo z birokratskimi ovirami.

Palestinci v Izraelu predstavljajo približno 20 odstotkov prebivalstva. Čeprav imajo državljanstvo in volilno pravico, se še vedno soočajo z obsežno diskriminacijo. Mnogi ohranjajo tesne družinske vezi s tistimi na palestinskih ozemljih in podpirajo palestinske cilje. 

Čeprav zakon morda ne bo nikoli uveljavljen zaradi pravnih ovir, nakazuje na zaostrovanje politike izraelske vlade do palestinske manjšine. Kritiki opozarjajo, da bi lahko zakon še dodatno poglobil že tako napete odnose med Izraelom in Palestinci ter spodkopal pravno in moralno verodostojnost izraelske države na mednarodnem prizorišču.