Vsebina Hamasovih darilnih vrečk in kdo so izpuščeni Palestinci

Ko so brigade Ezedin al Kasam, vojaško krilo Hamasa, objavile posnetek predaje treh izraelskih talk ekipi Mednarodnega odbora Rdečega križa, je mnogim na družbenih omrežjih pozornost pritegnila urejenost talk in nenavadna podrobnost. Za vse tri talke so izdali certifikate o izpustitvi in jim "v slovo" predali papirnate vrečke z logotipom brigade. 

Na družbenih omrežjih se je vnela debata o tem, kakšna je vsebina "darilnih" vrečk. Predstavnik družine 24-letne Romi Gonen, ene od izpuščenih talk, je za CNN razkril, kaj se je skrivalo v vrečkah: certifikat o izpustitvi, verižica in fotografije. Izraelska varnostna agencija Šin Bet je vrečke z vso vsebino talkam zaplenila. Kaj točno je bilo na fotografijah, CNN-ov vir ni razkril, a izraelski mediji poročajo, da naj bi fotografije prikazovale njihov čas v ujetništvu. 

Darilne poslovilne vrečke so v takšnih razmerah precej bizarna poteza, a hkrati kaže na dejstvo, da se militantna skupina zaveda, kako pomemben je bil ta trenutek. Pozornost svetovne javnosti so izkoristili za to, da Hamas predstavijo kot resno organizacijo, ki se drži protokolov, četudi gre za nasilno zajete talce. Nekateri Izraelci pa so to videli kot zadnje dejanje psihološkega terorizma. 

S celotno "predstavo", ko so pri predaji sodelovali oboroženi pripadniki Hamasa, so sicer na nek način poslali sporočilo izraelski vladi, da jih kljub 15 mesecev dolgemu vojaškemu obleganju niso uničili, kot je izraelski javnosti obljubljal premier Benjamin Netanjahu. 

61-letna aktivistka pol leta preživela v celici 1x1,5 metra

In medtem ko so v nedeljo izraelske talke po izpustitvi s helikopterji prepeljali v bolnišnico v predmestju Tel Aviva, kjer so jih čakale družine, so na okupiranem Zahodnem bregu svojci šele v ponedeljek v zgodnjih urah proslavljali izpustitev 90 Palestincev, med katerimi je bilo 21 mladoletnikov, najmlajši star komaj 15 let, in 69 žensk. Večina od njih je bila v izraelskih zaporih več mesecev priprta brez obsodbe. 

V Ramalo so jih pripeljali z avtobusi Rdečega križa. Le osem od 90 zapornikov je bilo aretiranih pred 7. oktobrom 2023, ko je Hamas izvedel napad na jugu Izraela. Ena od najbolj vidnih izpuščenih ujetnic je Halida Džarar, palestinska poslanka, feministična aktivistka in vodja levičarske Ljudske fronte za osvoboditev Palestine (PFLP).  

Džararjeva je bila od leta 2015 večkrat v izraelskih zaporih, ker je glasno govorila o pravicah palestinskih zapornikov in je povezana s stranko, ki jo Izrael označuje za teroristično, piše Al Jazeera. Organizacija Human Rights Watch s sedežem v New Yorku je že leta 2016 zapisala, da so ponavljajoče se aretacije Džararjeve del širšega izraelskega zatiranja nenasilne politične opozicije izraelski dolgoletni vojaški okupaciji palestinskih ozemelj. 

Džararjevo so prvič aretirali leta 1989 med protestom ob mednarodnem dnevu žena na univerzi Birzeit na Zahodnem Bregu. Aktivistka se je borila proti sterotipom o spolih, si prizadevala za krepitev vloge podjetnic na Zahodnem bregu ter sodelovala v skupnostnih projektih v Nablusu in drugod. Nazadnje so ji prostost odvzeli 26. decembra 2023, od takrat pa je zaprta v t. i. upravnem priporu, ki izraelskim oblastem omogča, da posameznike pridrži brez obtožbe ali sojenja. Po navedbah Kluba palestinskih zapornikov je bila Džararjeva od avgusta kazensko zaprta v samici in je zadnjih šest mesecev preživela v zaporu Ayalon, v celici, ki meri meter krat 1,5 metra. 

Posnetek njene izpustitve je požel veliko ugibanja o tem, v kako slabih razmerah izraelske oblasti zadržujejo palestinske ujetnike. Sicer temnolasa Džarajeva je po več mesecih pripora izraelski zapor zapustila s povsem belimi lasmi in vidno postarana. "Preživljamo dvojne občutke: po eni strani so tu občutki svobode, za katero smo hvaležni vsem, in po drugi strani občutimo bolečino zaradi izgube toliko palestinskih žrtev," je Džararjeva po izpustitvi povedala za AP. 

Druga vidnejša izpuščena palestinska ujetnica je novinarka Rula Hasanein, urednica medijske mreže Wattan iz Ramale. Izraelske sile so jo aretirale 19. marca v okviru množičnih aretacij Palestincev na Zahodnem bregu. Sodili so ji na izraelskem vojaškem sodišču, obtožena pa je bila hujskanja na družbenih medijih zaradi objav in poobjav, v katerih je izražala svoje frustracije nad trpljenjem Palestincev v Gazi. 

"Zapustil sem pekel in zdaj sem v nebesih. Vsi smo zapustili pekel. Zlorabljali so nas, nas pretepali, nas obmetavali s solzivcem," je svojo izkušnjo v izraelskem zaporu opisal 19-letni Abdelaziz Atavneh, ki je bil priprt od 21. oktobra 2023. 

Po navedbah palestinske političarke Hanan Ašravi so z vsemi zaporniki, ki so bili izpuščeni v ponedeljek, v izraelskih zaporih izjemno slabo ravnali, med drugim so prestali verbalno in fizično nasilje, deprivacijo in izolacijo. "Izraelski zapori so na slabem glasu zaradi zlorab in mučenja palestinskih zapornikov. Veselimo se izpustitve naših žensk in otrok ujetnikov in se veselimo izpustitve ostalih 11.000. Svoboda je neprecenljiva," je zapisala v objavi na omrežju X. 

Pred izpustitvijo 90 ujetnikov je bilo po navedbah Palestinske komisije za zadeve pripornikov in nekdanjih pripornikov v izraelskih zaporih priprtih okoli 10.400 Palestincev. V tej številki sicer niso zajeti ujetniki, ki so jih izraelske oblasti prijele v Gazi v zadnjih 15 mesecih. 

Hamas: V soboto nadaljevanje izmenjave ujetnikov z Izraelom

Premirje v opustošeni palestinski enklavi je v veljavi od nedelje, ko je Hamas izpustil tri Izraelke v zameno za 90 Palestincev. Hamasov uradnik Taher al Nunu je za AFP potrdil nadaljevanje uveljavitve dogovora, po katerem naj bi v šestih tednih osvobodili 33 od 94 izraelskih talcev, ki so še vedno v Gazi. Izrael bo po navedbah Egipta v tem času izpustil 1890 Palestincev.

Novi ameriški predsednik ZDA Donald Trump, ki je posredno sodeloval pri sprejetju dogovora, je sicer v ponedeljek dejal, da ne ve, ali bo premirje zdržalo. Katar, ki poleg ZDA in Egipta, deluje kot posrednik v konfliktu, pa je danes sporočil, da verjame v uveljavitev trenutnega dogovora. Zunanji minister Madžed al Ansari je ob tem opozoril, da bi vsakršna kršitev lahko pomenila propad sporazuma.

V enklavo medtem priteka nujno potrebna pomoč. Kot so sporočili Združeni narodi, je v ponedeljek v Gazo prispelo 900 tovornjakov s humanitarno pomočjo, dan pred tem pa 630. V tem času noben humanitarni konvoj ni bil tarča roparjev.

Ob premirju v Gazi pa izraelske sile izvajajo "protiteroristično operacijo" v Dženinu na zasedenem Zahodnem bregu, od koder palestinska tiskovna agencija Wafa poroča o najmanj 20 novih aretacijah in eni smrtni žrtvi.