Kmalu po tem, ko je Rusija februarja napadla Ukrajino, so mednarodne cene surove nafte dosegle najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih. Cene še naprej ostajajo visoke, julija so vzdrževale povprečje nad 100 ameriških dolarjev za sod. Številne države zato iščejo načine, kako bi obvladale zahtevne razmere na naftnem tržišču.
Čeprav uradne potrditve še ni, je vir za Reuters povedal, da je kazahstansko državno naftno podjetje Kazmunaigaz v pogovorih s trgovsko enoto azerbajdžanskega državnega podjetja SOCAR, da bi omogočili prodajo 1,5 milijona ton kazahstanske nafte na leto prek azerbajdžanskega naftovoda, ki dobavlja nafto v turško pristanišče Ceyhan v Sredozemlju.
Toda količina nekaj več kot 30.000 sodov na dan v primerjavi z običajnimi 1,3 do 1,4 milijona sodov na dan, ki tečejo po kaspijskem naftovodu, je le drobec. A zanašanje na Azerbajdžan bi Kazahstanu vseeno omogočilo, da se izogne ruskemu ozemlju.
Končna pogodba naj bi bila podpisana konec avgusta, pretok po azerbajdžanskem naftovodu Baku-Tbilisi-Ceyhan (BTC) pa naj bi se začel mesec dni pozneje, je Reutersu povedal vir. Po drugem azerbajdžanskem plinovodu do gruzijskega črnomorskega pristanišča Supsa pa bi lahko leta 2023 začelo teči še 3,5 milijona ton kazahstanske nafte na leto.
Skupaj s tokovi naftovoda BTC bi ta količina znašala nekaj več kot 100.000 sodov na dan ali osem odstotkov tokov plinovoda CPC.
Družba BP Azerbajdžan je prejšnji mesec sporočila, da bo preusmerila tokove iz plinovoda Baku-Supsa na večji plinovod BTC. Vendar pa nova trasa BTC pomeni tudi, da se bo moral Kazahstan zanašati na floto majhnih tankerjev, ki bodo iz kazahstanskega pristanišča Aktau, ki ima omejene zmogljivosti, prevažali nafto čez Kaspijsko morje proti Bakuju.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.