Izmišljeni razlogi za revščino temnopoltih

Temnopolti Američani so bili podjetni še v časih, ko sta večini dan krojila veriga in bič. Slovita šivilja Elizabety Keckley je s svojim delom preživljala celotno družino gospodarja, a ji je kljub temu uspelo zaslužiti in prihraniti dovolj denarja, da je plačala za svojo svobodo. Ustanavljali so skrivna združenja za finančno pomoč, v državljanski vojni pa so njihovo premoženje izropali tako vojaki konfederacije kot unije. Po zmagi Severa je general William Sherman osvobojenim sužnjem kot povračilo za 250 let tlake obljubil 16 hektarjev zemlje in mulo. Predsednik Abraham Lincoln in kongres sta se strinjala, da plantaže belih sužnjelastnikov ob obali Atlantika postanejo odškodnina za prestano trpljenje.

Toda atentat na Lincolna je v Belo hišo pripeljal podpredsednika Andrewa Johnsona, južnjaškega rasista, ki je ne samo razveljavil Shermanovo obljubo, pač pa južnjakom omogočil, da so sprejeli tako imenovane črne zakone, ki so močno omejili pravice temnopoltih ter jih prisilili v delo za uborna plačila. Po ogorčenju Severa so jih preoblikovali v zakonodajo Jima Crowa, komaj prikrit apartheid, ki je trajal globoko v 20. stoletje in ga je dokončno spodrezalo šele gibanje za državljanske pravice. V tem času so beli Američani zatrli poskuse temnopolte skupnosti, da se postavi na lastne noge. Ne samo s potiskanjem na najslabše plačana delovna mesta, slabo izobrazbo in manj kot osnovno zdravstveno oskrbo, pač pa tudi z linčanji in masakri.
 

Jeza zaradi Projekta 1619

Slednji so bili dolgo izbrisani iz ameriške uradne zgodovine. Donald Trump je želel 19. junija, ko se temnopolti Američani spominjajo osvoboditve iz suženjstva, v Tulsi prirediti veliko predvolilno zborovanje. Predsednik, ki ima zelo spravljiv odnos z zagovorniki bele nadvlade, sploh ni vedel za praznik Juneteenth. Izbira kraja in datuma pa je bila še toliko bolj ponesrečena, ker je bila Tulsa leta 1921 prizorišče masakra, v katerem so bele tolpe pobile več sto ljudi (uradno število je še vedno 36 mrtvih, a zgodovinarji že dolgo vedo, da je močno podcenjeno), ter izropale in povsem požgale temnopolto četrt Greenwood, ki je zaradi premožnih prebivalcev veljala za črni Wall Street.

Mnogi Američani so šele letos izvedeli, kaj se je dogajalo v Oklahomi, prizadeti prebivalci pa nikoli niso dobili povračila za prizadeto škodo. Poskusi beljenja zgodovine potekajo še sedaj, republikanski senator iz Arkansasa Tom Cotton je vložil predlog zakona, s katerim želi odvzeti zvezni denar šolam, ki bodo v pouk vključile Projekt 1619. Gre za pobudo časnika New York Times, ki zgodovino nastanka nacije osredotoča z 1492 na 1619, ko je na ozemlje današnjih ZDA prispela uradno prva ladja s sužnji. 

Ameriška desnica je pograbila leto dni staro "levičarsko propagando" kot eno svojih predvolilnih tem sejanja strahu za bele volivce. Trump je pred dnevi v slovitem pogovoru za Fox News na vprašanje, zakaj trdi, da šole otroke učijo sovraštva domovine, navedel prav Projekt 1619. "Želijo spremeniti leto 1492, Kolumbovo odkritje Amerike. Ko smo odraščali, je bilo to tisto, česar so nas učili. Sedaj bi radi spremenili v Projekt 1619. Od kod je to prišlo? Kaj predstavlja? Res ne vem." "Suženjstvo," mu je suho odvrnil novinar Chris Wallace. 

Zanikani miti

Senator Cotton in podobni še danes trdijo, da je bilo suženjstvo "nujno zlo" v zgodovini države, hkrati pa ne priznavajo, da je 400 let suženjstva, apartheida in rasne neenakosti skopalo tako globok prepad med povprečnim premoženjem belih in temnopoltih Američanov, da ga ne morejo premostiti nikakršno dejanje, dosežki ali izbire posameznikov. Na drugem političnem polu so v ospredje znova prišla razmišljanja o odškodnini, ki naj bi jo ZDA izplačale potomcem sužnjev, pri čemer sega številka od nekaj sto do kar 1700 milijard dolarjev. 

Ta je smiselna tudi zaradi tega, ker raziskave vedno znova dokazujejo, da se temnopolti Američani na dnu premoženjskega prepada sami ne morejo povzpeti iz njega. Predvsem na desnici so sicer polni nasvetov, kako naj si sami pomagajo, toda pri časniku Axios so z raziskavami podkrepili, zakaj gre za mite, ki ne držijo. Eden najbolj pogostih pravi, da je izobraževanje pot iz revščine, toda v povprečju imajo temnopolta gospodinjstva, kjer ima glava družine univerzitetno izobrazbo, manj premoženja od belih, kjer glava družine nima končane niti srednje šole. To sega tudi do najbolj izobraženih: temnopolti Američan z magisterijem ima 7 odstotkov možnosti, da postane milijonar, toliko kot belec s srednjo šolo.

Ne držijo niti trditve o premajhni osebni odgovornosti temnopoltih. Raziskava mnenjske organizacije Brookings Institution je utemeljila, kako so stoletja (gospodarskega) zatiranja preprečila vzpon temnopolte skupnosti. Tudi v lanskem poročilu regionalne centralne banke iz Clevelanda piše, da je ta premoženjska razlika posledica "vztrajne sistemske razlike v gospodarskih priložnostih", ne pa premajhne osebne odgovornosti. Tudi spodbujanje večjega lastništva domov ne pomaga, saj "last nepremičnine ne ustvarja bogastva, ampak je najprej potrebno premoženje družine, s katerim je mogoče kupiti nepremičnino," ugotavlja študija Središča Samuela DuBoisa Cooka za družbeno pravičnost.

Uspeh posameznikov, zaton skupnosti

Pojav temnopoltih milijonarjev in milijarderjev ter uspeh posameznikov, kot je nekdanji predsednik Barack Obama, je sprožil ugibanja, da se rasne razlike manjšajo, a v resnici je ravno obratno. V zadnjih tridesetih letih se je razkorak še povečal, po podatkih centralne banke Fed se je od 1992 do 2016 delež belih družin, ki sodijo med milijonarje, več kot podvojil, s 7 na 15 odstotkov. Število temnopoltih družin, vrednih več kot milijon dolarjev, je v tem času zraslo z 1 na nekaj manj kot 2 odstotka. 

Študija regionalne centralne banke iz St. Louisa je hkrati zavrnila trditve, da temnopolte družine premalo varčujejo ali vlagajo, saj je ugotovila, da so celo nekoliko bolj nagnjene k varčevanju kot bele. Pri naložbah so nekoliko bolj finančno konservativne kot bela gospodinjstva, a tudi če bi uporabile povsem enak vzorec naložb, bi se premoženjska razlika zmanjšala za samo 4 odstotne točke, je ugotovitev centralnih bankirjev iz St. Louisa. Podobno velja za mnenje, da bi banke v lasti temnopoltih lahko pospešile rast njihovega premoženja. Tudi če bi vsa podjetja temnopoltih vložila vsak dolar prihodkov v takšne banke, bi trajalo 30 let, da bi presegli premoženje, ki ga je banka JPMorganChase imela v letošnjem prvem četrtletju. 

V Fed so tudi zavrnili mnenje, da so temnopolti slabše finančno pismeni, zaradi česar naj bi uporabljali storitve, kot so kratkoročna posojila z gromozanskimi obrestmi (npr. 400 odstotkov letno). Poročilo Feda trdi, da "zaradi bornih ekonomskih okoliščin ... nimajo druge izbire kot uporabo plenilskih in izkoriščevalskih finančnih storitev".  Krivdo za premoženjske težave temnopoltih pogosto pripisujejo tudi šibkejšim družinam, saj se Američanke afriških korenin poročijo kasneje in imajo večji delež nestabilnih zakonov kot bele. Toda velike razlike med belimi in temnopoltimi ženskami "ne spremenijo ne tip družine, ne poroka, ne starost, niti izobrazba," ugotavlja študija Središča Samuel DuBois Cook.