Izkušen politik Biden prepričan: 'Stvari se lahko izboljšajo'

"Ne smemo pozabiti koga tu zastopamo. Ljudi. Čeprav imam rad svoje delo, imam državo raje. Ne smemo pozabiti, da so nekatere stvari pomembnejše kot ohranitev oblasti. To so vaši ljudje. Služimo ljudem, ne obratno," je dejal Biden v svojem domnevno zadnjem govoru pred GS ZN.

Biden se je julija odpovedal kandidaturi za drugi predsedniški mandat, potem ko se je izjemno slabo odrezal na televizijskem soočenju proti republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu. Štafeto je predal svoji podpredsednici Kamali Harris, ki ji ankete napovedujejo več možnosti za zmago.

81-letni Biden je uvodoma dejal, da se je svet leta 1972, ko je bil izvoljen za senatorja, prav tako soočal s številnimi krizami. Hladna vojna ga je delila, Bližnji vzhod je bil pred vojno, ZDA so bile v vojni z Vietnamom, ljudje doma pa razdeljeni in jezni.

Danes ni veliko drugače, vendar pa je Biden poudaril, da ostaja optimist, ker je svet le šel naprej. ZDA in Vietnam sta prijateljski državi, hladna vojna se je končala, Izrael in Egipt sta sklenila mir.

"Stvari se lahko izboljšajo," je dejal Biden in med drugim omenil konec apartheida v Južni Afriki, kaznovanje Al Kaide za napad na ZDA ter kaznovanje Slobodana Miloševića za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Končanje vojne v Afganistanu pa je označil za pravilno odločitev, ki jo je spremljala tragedija samomorilskega bombnega napada.

Med trenutnimi krizami v svetu je Biden izpostavil Ukrajino, Gazo, Sudan, vojne, lakoto, surovost, podnebno krizo, grožnje demokraciji in napetosti v družbah. "Seznam je dolg, ampak morda zato, ker sem toliko videl, ohranjam upanje," je dejal.

"Ne smemo odnehati in ne bomo odnehali v podpori Ukrajini," je napovedal ob aplavzu prisotnih. Obljubil je nadaljevanje sodelovanja med ZDA in Kitajsko, ki jo je pohvalil za pomoč v boju roti sintetičnim mamilom, vendar zagotovil, da bodo ZDA ohranjale mir in svobodo v Južnem Pacifiku.

Vsaka država ima pravico, da zagotovi, da se ne ponovi napad, kakršen se je zgodil 7. oktobra lani, ko so pripadniki Hamasa pobili več kot 1200 ljudi in zajeli več kot 250 talcev, je dejal. "Družine talcev gredo skozi pekel, vendar tudi nedolžni civilisti v Gazi. Več tisoč pobitih Palestincev, ki niso želeli te vojne," je poudaril. Ob tem je Izrael in Hamas pozval, naj sprejmeta predlog za mir in končata vojno v Gazi. Dejal je še, da vojna v Libanonu ni v nikogaršnjem interesu.

V nadaljevanju je naštel ukrepe njegove vlade v boju proti podnebnim spremembam, kot je financiranje za razvoj Afrike in držav v razvoju ter izrazil podporo reformam Varnostnega sveta ZN. ZDA predlagajo, da Afrika dobi dva stalna sedeža brez pravice do veta.

Najbolj dramatično pa je svaril pred neznanko umetne inteligence, ki bo spremenila način življenja ljudi, njihovega dela in vojskovanja. Pozdravil je resolucijo Generalne skupščine o umetni inteligenci, a dodal, da gre šele za vrh ledene gore in dejal, da morajo nove tehnologije ustrezati vrednotam človeštva.