Izbruh nove različice opičjih koz, WHO razglasila javnozdravstveno krizo

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da obstaja nevarnost, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah, so sporočili po današnjem zasedanju odbora WHO za nujne primere v Ženevi.

Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upoštevala priporočilo neodvisnih strokovnjakov za opičje koze.

"WHO bo v prihodnjih dneh in tednih usklajevala odziv na globalni ravni, pri čemer bo tesno sodelovala s prizadetimi državami in s prisotnostjo na terenu preprečevala prenos bolezni, zdravila okužene in reševala življenja," je dodal Ghebreyesus.

Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe. Nazadnje so javnozdravstveno krizo razglasili za pandemijo covida-19 in prejšnji izbruh opičjih koz leta 2022.

160-odstotno povečanje števila primerov

Po podatkih, ki jih je prejšnji teden objavil nadzorni zdravstveni organ Afriške unije, so od januarja 2022 v 16 afriških državah zabeležili skupno 38.465 primerov opičjih koz s 1456 smrtnimi primeri. Letos so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili 160-odstotno povečanje števila primerov.

Opičje koze so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo, kjer so letos potrdili že več kot 14 tisoč primerov in 524 smrtnih žrtev. 

Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzroča vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu, predvsem med homoseksualnimi moškimi, in sicer zaradi podskupine clade 2b.

Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je življenje izgubilo 140 ljudi.

Kakšni so simptomi? 

Simptomi so so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Pri nedavno odkritih potrjenih primerih, poročajo o pojavu izpuščajev na področju genitalij. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Inkubacijska doba bolezni je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna, pojasnjujejo na NIJZ. 

Večina zbolelih sicer ozdravi v nekaj tednih, tveganje za težji potek bolezni pa je večje pri majhnih otrocih nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah. Smrtnost pri zahodnoafriškem sevu, ki je bil doslej odkrit v primerih, o katerih so poročali v Evropi, je manj kot en odstotek.