Izbruh morske sluzi na turški obali največji do zdaj

Raziskovalno plovilo z bližnjevzhodne tehnične univerze (METU) je preučilo razmere na morju, znanstveniki na krovu pa so opozorili, da je sluz, ki v preteklosti ni bila nenavadna, letos dosegla neprimerljivo raven, poročajo tuji mediji. Profesor Barış Salihoğlu, vodja Inštituta za pomorske vede na METU, pravi, da se je sluz močno razširila. "Videli smo želatinasto strukturo, ki se širi po morju. Še nikoli prej nismo naleteli na tako veliko maso te snovi," je dejal.

Univerzitetno plovilo Science-2 je bilo v začetku tedna napoteno v morje za raziskovanje sluzi, raziskovanje pa bo nadaljevalo še nekaj dni, preden bo svoje ugotovitve predstavilo ministrstvu za okolje in urbanizem, ki vodi čiščenje sluzi. Salihoğlu pravi, da ta morska sluz ni nekaj novega, vendar pa da je tokrat bistveno zmanjšala raven kisika na morju. Dejal je, da je pomanjkanje obdelave odpadkov položaj še poslabšalo: "Onesnaženje moramo vsaj prepoloviti. Če bi onesnaženje očistili vsaj za polovico, bi se v petih do šestih letih morje vrnilo na normalno raven kisika. Potrebujemo potrpljenje in tudi hitre ukrepe."

Gre za sluzast sloj sivega blata, ki nastane, ko so alge preobremenjene s hranili zaradi vročega vremena in onesnaženja vode. Salihoğlu je opozoril, da čeprav nekatere čistilne naprave delujejo, jih je veliko treba tudi izboljšati. "Onesnaževanje bi bilo treba zmanjšati tudi v rekah, zlasti v delti Susurluk," je dejal.

V Turčiji so te "morske smrklje" prvič zasledili leta 2007, odkrili pa so ga tudi v Egejskem morju blizu Grčije. Nedavni izbruh na turški obali Marmarskega morja pa naj bi bil največji v zgodovini in povzroča kaos v lokalnih skupnostih. Sluz, ki je bolj vidna na območjih blizu obale, je prizadela tamkajšnji ribolov, saj zmanjšuje vidljivost in škodi ribiškim mrežam. Pod morjem pa trpi tudi ekosistem.

V času, ko se obalna mesta pripravljajo na začetek poletja in turistične sezone, so zaskrbljeni tudi v turizmu, saj bi sluz odvrnila številne kopalce. Študije kažejo, da se sluz razteza do 30 metrov globoko pod gladino in da grozi zastrupitev dagenj, rakov in drugih školjk.

Pripravljajo konkretne kratkoročne in dolgoročne rešitve

Vlada trenutno vodi delavnico o tej temi in naj bi v nedeljo predstavila načrt nujnih ukrepov. Minister za okolje in urbanizem Murat Kurum je dejal, da so z znanstveniki, neprofitnimi skupinami, občinami in lokalnimi oblastmi razvili več vprašanj, ki naslavljajo tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve. Kurum je dejal, da bodo sprejeli ukrepe za povečanje števila in zmogljivosti čistilnih naprav, saj so k onesnaženju pripomogle tudi dejavnosti industrijskih objektov.

Eyyüp Karahan, vodja ministrstva za varstvo okolja, pa je dejal, da dviga temperature morja niso mogli preprečiti, da pa si lahko prizadevajo za zmanjšanje onesnaženja. Opozoril je, da ima Turčija 1170 čistilnih naprav, ki jih vodijo občine, ki oskrbujejo 89 odstotkov prebivalstva, med njimi pa jih je 249 v regiji Marmara. Dodal je tudi, da je stopnja recikliranja odpadne vode dosegla 3,2 odstotka in da upajo, da jo bodo v prihodnjih dveh letih to povečali na pet odstotkov.

Župan mesta Kocaeli Tahir Büyükakın pa je izpostavil, da Marmaro že leta obravnavajo skoraj kot "greznico", saj se odplake odvajajo brez celovitega čiščenja. "Na Marmarsko morje je treba gledati kot na del večjega ekosistema in ne kot na morje, ki je neodvisno od njegove neposredne regije. Sprejeti moramo ukrepe za reševanje problema z reševanjem virov onesnaževanja, vključno s tistimi iz Črnega morja in obalnih držav do Črnega morja," je dejal.