Po zaprtju volišč bodo objavili izide vzporednih volitev, prvi delni izidi pa bodo znani v noči na ponedeljek. Predčasne volitve so posledica padca vlade Maria Drahgija, v kateri so bile vse stranke razen Bratov Italije, sredi poletja. Redne volitve bi morale biti prihodnjo pomlad.
Nekaj vodij italijanskih strank je dopoldne že oddalo svoj glas, med drugim vodja desne Lige Matteo Salvini v Milanu in vodja največje levosredinske Demokratske stranke Enrico Letta v Rimu. V Palermu je glasoval predsednik države Sergio Mattarella.
Salvini je ljudi pozval, naj pridejo na volitve. "Več ko bo prišlo ljudi, močnejša bo Italija," je dejal.
Vodja postfašističnih bratov Bratov Italije Giorgia Meloni, ki računa na zmago, naj bi po napovedih glas oddala dopoldne v šoli v južnem delu Rima, a je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa na volišče ni bilo ob načrtovani uri. Predstavnica njene stranke je povedala, da bo volila šele tik pred zaprtjem volišč.
Na Twitterju je sicer Melonijeva, ki upa, da bo po volitvah postala prva italijanska premierka, dopoldne zapisala: "Pustite nam, da skupaj pišemo zgodovino."
Zapleten sistem glasovanja
Tudi drugi predstavniki desnega pola danes kljub volilnemu molku, ki velja v Italiji, ljudi pozivajo, naj glasujejo zanje. Kljub nizki udeležbi je pred nekaterimi volišči gneča, kar je sprožilo precej negodovanja. Razlog je v tem, da izpolnjevanje volilnih lističev - ločena sta za senat in poslansko zbornico - traja precej časa. Poleg glasovnice volivci dobijo še posebno kodo, glasovnic pa ne smejo sami dati v skrinjico, temveč to stori član komisije, potem ko preveri kodo in jo loči od glasovnice. Ta postopek je bil uveden s namenom preprečiti prevare - v skrinjico namreč ni mogoče dati glasovnice, ki je bila izpolnjena izven volišča.
To so prve volitve po reformi, s katero se je za tretjino zmanjšalo število članov obeh domov parlamenta. Poslancev ne bo več 630 kot doslej, ampak le 400, senatorjev pa bo 200 namesto dosedanjih 315.
Zapleten italijanski volilni sistem favorizira večje stranke oziroma zavezništva strank in je mešanica proporcionalnega in večinskega. Okoli dve tretjini mandatov je izbranih po proporcionalnem, tretjina pa po večinskem sistemu. Prvič doslej je izenačena starost za volitve članov senata in poslanske zbornice. Člane obeh domov lahko izbirajo vsi, starejši od 18 let. Doslej so senatorje lahko volili le starejši od 25 let.
Desna koalicija sodeč po anketah favoritka
Zadnje ankete o volilnih namerah Italijanov so bile objavljene pred dvema tednoma in so kazale na prepričljivo zmago desnega pola v obeh domovih parlamenta. Poleg Bratov Italije sta v njem še desna Liga Mattea Salvinija in Naprej, Italija večkratnega premierja in medijskega mogotca Silvia Berlusconija.
Leva sredina se medtem pred volitvami ni uspela poenotiti. Demokratska stranka pod vodstvom Enrica Lette sicer upa, da bo uspela dobiti podporo doslej neodločenih volivcev ter prehitela Brate Italije in postala najmočnejša stranka v parlamentu. Zmagovalki zadnjih volitev, Gibanju petih zvezd, ki se ne uvršča v nobenega od polov, se letos obeta precej manj glasov. A v zadnjih tednih naj bi se jim podpora okrepila, zlasti na revnem jugu države, poročajo mediji. Gibanje se, tako kot Demokratska stranka, zavzema za določitev minimalne plače za najšibkejše.
Pred dvema tednoma ob objavi zadnjih anket je bilo še okoli 20 odstotkov Italijanov neodločenih, koga bodo volili. Analitiki zato opozarjajo, da izida volitev ni mogoče dokončno napovedati.
Volitve v Italiji so deležne velike pozornosti v Evropi, zmaga desnice in imenovanje Giorgie Meloni na položaj premierke bi namreč verjetno pomenila obrat Italije v smer, ki jo zastopa madžarski premier Viktor Orban. Melonija pravi, da je za njeno stranko fašizem preteklost, in se predstavlja kot konservativka, a temu številni ne verjamejo.
Čeprav je desni pol pred volitvami oblikoval zavezništvo, znotraj njega obstajajo razlike. Medtem ko bi Salvini za pomoč ljudem in podjetjem v času draginje povečal že tako velik italijanski državni dolg, Meloni temu nasprotuje.
Salvini, ki je imel v preteklosti dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je pred volitvami tudi dejal, da sankcije proti Rusiji škodujejo EU. Meloni po drugi strani podpira ukrepanje unije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Berlusconi, ki je bil znan po prijateljevanju s Putinom, pa je razburil z izjavo, da je bil ruski predsednik prisiljen v posredovanje v Ukrajini.
Za sedež v senatu se znova poteguje pripadnica slovenske manjšine Tatjana Rojc, ki ima realne možnosti za izvolitev, saj je nosilka liste Demokratske stranke v Furlaniji - Julijski krajini. Tudi iz FJK bodo sicer letos izvolili manj senatorjev kot doslej, namesto sedmih le štiri.
Poleg Tatjane Rojc na tokratnih volitvah kandidirata še dva pripadnika slovenske narodne skupnosti. Na listi Ljudske zveze kandidira podžupan občine Dolina pri Trstu Goran Čuk, na listi Gibanja pet zvezd pa Ilary Slatich.
KOMENTARJI (254)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.