"To bom storil, ko bo narejen most do Messine," se glasi eden od bolj znanih italijanskih pregovorov.
Če bi v Italiji končno uspeli postaviti most, bi se ta raztezal 3,2 kilometra skozi ožino in bi veljal za najdaljši viseči most na svetu. Gre za poskus uresničitve predvolilne obljube predsednice vlade Giorgie Meloni in ministra za transport Mattea Salvinija, ki poskušata oživiti načrt iz časa vlade Silvija Berlusconija.
Leta 2006 je ponudbo za gradnjo mostu prejel konzorcij pod vodstvom italijanskega podjetja Salini Impregilo, ki se zdaj imenuje WeBuild. Načrti o gradnji mostu so takrat padli v vodo skupaj z Berlusconijevo vlado. Njegov naslednik Romano Prodi je namreč ocenil, da gre za zapravljanje denarja in tveganje za okolje.
Od takrat so ga različne vlade skušale obuditi, sedanja vladajoča koalicija pa ga je uvrstila na seznam svojih predvolilnih obljub. Ko je Salvini postal minister za promet, je to postavil za svojo prednostno nalogo. WeBuild je tožil vlado zaradi kršitve pogodbe, potem ko je bil projekt leta 2006 zaustavljen. Vseeno pa bo WeBuild po vsej verjetnosti dobil posel, za katerega se zanimajo tudi druge države, predvsem Kitajska.
"Tisti, ki so zmagali na razpisu leta 2006, so tisti, ki bodo najverjetneje nadaljevali s končno različico projekta," je dejal Salvini, ne da bi neposredno imenoval WeBuild. Inženirska direktorica WeBuilda Michele Longo je o oživljanju načrta govorila v parlamentu 18. aprila. "Most čez Messinsko ožino je projekt, ki se lahko začne takoj. Takoj, ko bo pogodba ponovno vzpostavljena in posodobljena, se lahko projekt začne," je Longo dejala v parlamentu. "Izvedba projekta bo predvidoma trajala osem mesecev, medtem ko bo čas gradnje mostu nekaj več kot šest let."
Stroški projekta znašajo 4,5 milijarde evrov samo za most in 6,75 milijarde evrov za podporno infrastrukturo, ki vključuje nadgradnjo cestnih in železniških povezav, gradnjo terminalov in pripravljalna dela na kopnem in morskem dnu za zmanjšanje hidrogeoloških tveganj med gradnjo, predvideva načrt, ki so ga predstavili na ministrstvu za promet.
Od leta 1965 je bilo po podatkih italijanskega ministrstva za finance za študije izvedljivosti porabljenih že 1,2 milijarde evrov javnih sredstev, poroča CNN. Salvini sicer ponavlja, da bo več stalo, če ne zgradijo mostu, kot da ga zgradijo.
Kaj pa mafija?
Če bi bila za izvedbo del dovolj zgolj politična volja, bi most skozi ožino stal že pred več desetletji. Pa temu ni tako. Zakaj? Južna Italija je nagnjena h korupciji z dvema velikima združbama organiziranega kriminala – kalabrijsko Ndrangheta in sicilijansko Cosa Nostra – ki blestita pri infiltraciji v gradbene projekte, navaja CNN.
Nedavna aretacija šefa Cose Nostre Mattea Messine Denara pa po nekaterih ugibanjih morda lahko pomeni, da je bila odstranjena ena od ovir pri gradnji mostu. Denaro je namreč tako kot nekateri drugi mafijski šefi projektu ostro nasprotoval. Prihodki mafije naj bi bili namreč odvisni od nerazvitosti in revščine na jugu.
Kljub temu strahovi ostajajo. Študija možganskega trusta Nomos Center, ki je bila objavljena pred 20 leti in se zdaj posodablja, je opozorila, da bi deli projekta, kot sta transport in oskrba, lahko padli pod nadzor kriminalnih združb, poleg tega pa obstaja možnost, da bi lokalne skupine zahtevale denar za 'zaščito' gradnje projekta.
Salvini sicer poskuša pomiriti strahove. "Ne bojim se kriminalne infiltracije," je pred kratkim dejal v parlamentu: "Lahko bomo zagotovili, da tam delajo najboljša italijanska, evropska in svetovna podjetja. Tam bodo nadzorni organi, ki bodo skrbeli za vsak vložen evro v most."
Okoljsko tveganje
Poleg organiziranega kriminala projekt ogrožajo tudi pomisleki glede okoljske varnosti projekta. Messinska ožina se nahaja vzdolž tektonske prelomnice, kjer je potres z magnitudo 7,1 leta 1908 ubil več kot 100.000 ljudi in povzročil cunamije, ki so opustošili obalna območja na kalabrijski in sicilijanski strani obale. Gre za najsmrtonosnejši seizmični dogodek v Evropi doslej.
Tudi vode so nemirne. Tokovi so tako močni, da pogosto trgajo morske alge z morskega dna, spreminjajo pa se vsakih šest ur. Kot navaja ameriška vesoljska agencija Nasa so močni valovi vidni celo iz vesolja.
V skladu s prvotnim načrtom družbe WeBuild bi most lahko trpel vetrovne sunke do 300 kilometrov na uro. V vsako smer bi bili po trije vozni pasovi – dva prometna in eden interventni, na sredini pa bi bila železniška proga. Po sedanjem načrtu bi lahko skozi most vsako uro peljalo 6000 avtomobilov in tovornjakov ter dnevno 200 vlakov.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.