Italija v primežu prašičje kuge: opozorila za pršut in druge delikatese

Da bi zaustavili širjenje bolezni, so na kmetiji italijanskega kmeta v le enem tednu v skladu s strogimi protokoli zaklali vseh 6200 prašičev, poroča The Independent. "Do okužbe je prišlo kljub upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov. Očitno se je nekje zgodila napaka," je dejal kmet Giovanni Airoli, čigar kmetija se nahaja v severni Lombardiji.

Od pojava prašičje kuge na Apeninskem polotoku januarja 2022 pa je Italija zaklala že skoraj 120.000 prašičev, le v zadnjih dveh mesecih so zaklali tri četrtine tega števila. V začetku septembra se je število pojavov prašičje kuge še povečalo; zabeležili so namreč kar 24 izbruhov, večinoma prav v Lombardiji.

To je območje, ki vzbuja največ skrbi, saj je bila bolezen potrjena tudi pri domačih prašičih. Razteza se na 4500 kvadratnih kilometrih, poleg Lombardije pa vključuje tudi sosednji deželi Piemont in Emilijo-Romanjo. Prav slednja je po svetu znana zaradi cenjenega parmskega pršuta. Zaradi izbruha prašičje kuge se sicer z omejitvami soočajo kmetje na širšem območju.

'Kmetje bi lahko izgubili sredstva za preživetje'

Italijanska kmetijska lobistična skupina Coldiretti je dosedanjo škodo zaradi prašičje kuge ocenila na 500 milijonov evrov, v kar je všteta tudi prepoved uvoza. Ob tem pa je opozorila, da bi lahko številni kmetje zaradi epidemije izgubili sredstva za preživetje.

Ocenjujejo, da sektor vzdolž dobavne verige – od farm s prašiči do tovarn, v katerih sušijo pršut – ustvari 20 milijard evrov. "Širjenje prašičje kuge je doseglo zaskrbljujočo stopnjo. Ne ogroža več le zdravja živali, temveč celoten sektor svinjine," je v nedavnem pismu kmetijskemu ministru opozoril predsednik Confindustrie Ettore Prandini.

Za boj proti epidemiji je italijanska vlada poleti imenovala tudi novega posebnega komisarja za boj proti epidemiji prašičje kuge. Mesto je zasedel Giovanni Filippini, veterinar in dolgoletni direktor italijanskega organa za zdravstveno varstvo živali, ki se je proti prašičji kugi že boril na Sardiniji.

Pred njim sta se dva komisarja odločila, da se bosta s širjenjem bolezni spopadla s pomočjo vojske, ki bi lovila divje prašiče. A njuna ideja je naletela tako na odpor Evropske unije kot italijanskih športnih lovcev, ki so poudarili, da bi lahko tovrsten lov okužene živali pregnal na nova še neokužena  območja.

Filippini se je za razliko od njiju odločil uvesti nove omejitve glede dostopa do kmetij in prenosa živali, povečal pa je tudi "varovalne pasove". Zdi se, da so ukrepi ustrezni, saj so v zadnjem tednu septembra v Lombardiji poročali o le enem novem izbruhu prašičje kuge. "Zagotovo je to pozitiven znak, vendar pa ga nikakor še ne moremo označiti za zmago," je dejal direktor inštituta za zdravje živali za Lombardijo in Emilijo-Romanjo Giovanni Loris Alborali.

Številne države ustavile ali omejile uvoz italijanskih delikates

Po potrditvi prašičje kuge v Italiji je 12 držav, vključno s Kitajsko, Tajvanom in Mehiko, nemudoma ustavilo uvoz italijanskih svinjskih delikates, kot je na primer pršut. Uvoz so ustavili tudi za mesnine, ki so prihajale z netveganih območij. Japonska, Južna Koreja in še štiri druge države pa so uvoz omejile.

Slednje je v izvoznem sektorju ustvarilo takojšnjo izgubo v višini 20 milijonov evrov. Lani so v tem sektorju zabeležili 2,1 milijarde evrov prodaje, poroča združenje italijanskih mesnih industrij Assica.

Združene države in Kanada sicer uvoza za izdelke, ki prihajajo z območij, ki jih ni prizadela prašičja kuga, niso ustavile.

Trenutno sicer ni znano, kdaj bi bila lahko epidemija zamejena, kar močno vpliva na italijansko proizvodnjo pršuta. Kmetje, ki se nahajajo zunaj problematičnih območij, sprejemajo dodatne varnostne ukrepe, s katerimi želijo preprečiti morebitno širjenje okužbe. Če bi do slednje prišlo, bi morali namreč vse prašiče na farmi – tudi zdrave – usmrtiti.