Italija se spopada z invazijo orientalskega sršena

Daniele Piacetini, ki živi na vzhodu Rima, je avgusta opazil gnezdo v polknu kopalniškega okna. "Mislili smo, da gre za običajne ose in da bodo kmalu odšle," je dejal za britanski The Guardian. Toda kmalu je ugotovil, da je bila ta vrsta bolj vztrajna, gnezdo pa se je večalo in večalo. Ko se je septembra vrnil z dopusta, je tam našel že okoli 500 orientalskih sršenov. 

Ker rimske mestne oblasti nimajo učinkovite strategije pred invazijo teh velikih sršenov, prebivalci težavo rešujejo sami. "Prejemam veliko klicev od vsepovsod," pravi zoolog Andrea Lunerti, ki odstranjuje njihova gnezda. "Ljudje te velike žuželke vidijo leteti naokoli – in njihova gnezda so ogromna, včasih jih je v njih 700 ali 1000," je povedal za The Guardian. 

V nedavnem primeru so ga poklicali na dom starejše ženske, ki se je vrnila s počitnic na Sardiniji. V špranji svoje kopalnice je našla gnezdo z 800 orientalskimi sršeni. Pred kratkim pa je roj sršenov v Rimu napadel moškega, ki je čistil okna na svoji terasi v šestem nadstropju. Pri tem je izgubil ravnotežje, padel in umrl. 

Invazija orientalskega sršena (vespa orientalis), pa tudi azijskega sršena (vespa velutina), zato v Italiji med ljudmi povzroča preplah in zaskrbljenost. 

Širjenje vrste posledica podnebnih sprememb

Običajno domovanje orientalskega sršena je območje jugozahodne Azije, Severne Afrike in Madagaskarja. Pojavlja pa se tudi v delih južne Evrope, tako da je bila ta žuželka na jugu Italije prisotna že tisočletja. A po tem, ko so jo nazadnje v Rimu videli v 50. letih prejšnjega stoletja, se zdaj znova množično pojavlja tudi v italijanski prestolnici. Širi pa se tudi bolj proti severu, saj so te velike sršene opazili že v Grossetu, Firencah, Torinu, Trstu, Genovi ...

A ne gre za novo invazivno vrsto, ki je prispela od daleč, pač pa za naravno širitev te vrste proti severu. Razlog za to so podnebne spremembe, pravi Roberto Ritrovato, neodvisni raziskovalec, ki proučuje ose. Kot pravi, ljudje zaradi imena pogosto napačno sklepajo, da gre za novo invazivno vrsto, ki je v te kraje prišla iz Azije. "To absolutno ni res. Ime vrste ne namiguje na njen izvor, ampak na kraj, kjer so bili zbrani primerki, na podlagi katerih je Linnaeus leta 1771 opisal to vrsto," je Ritrovato pojasnil za italijanski National Geographic.

Višje temperature so le eden od razlogov za množično naselitev teh žuželk v Rimu, a Lunerti za to krivi tudi večno težavo Rima – odpadke. Orientalske sršene naj bi namreč privabljali predvsem ostanki mesa. "Rim je zelo umazano mesto z najslabšim sistemom ravnanja s komunalnimi odpadki – povsod so odprti zabojniki," pravi Lunerti. 

Poleg tega so ti insekti, čeprav so veliki, dovolj vitki, da se lahko zavlečejo v razpoke zgradb, kotičke okenskih polken, zračnike, klimatske naprave in celo razpoke starodavnih spomenikov in tam gnezdijo. "Imajo sposobnost, da se prilagodijo vsakemu okolju in se hitro razmnožujejo," je dejal Lunerti, ki dodaja, da so letos opazili precej več matic, ki so veliko večje in videti bolj zastrašujoče. Vsi ti dejavniki zagotavljajo idealne pogoje za tako hitro širjenje teh žuželk v urbanih območjih.

Veliki so do 3,5 centimetra

Orientalski sršeni zrastejo od 25 do 35 milimetrov v dolžino. So rdeče-rjave barve z jasno vidnimi rumenimi pasovi na zadku, ki se ne raztezajo vse do konca zadka. Imajo močno razvite obustne čeljusti, prehranjujejo se z drugimi žuželkami, kot so muhe, čebele in ose, za nedorasle osebke pa pobirajo koščke svežega ali pokvarjenega mesa. Odrasli osebki se prehranjujejo tudi s sadjem, nektarjem in medom, ki predstavljajo vir ogljikovih hidratov.

Sicer pa veljajo orientalski sršeni za kmetijske škodljivce, saj gnezda pogosto zgradijo blizu človeških bivališč in napadajo kolonije medonosnih čebel. S hranjenjem uničujejo tudi nasade jablan in vinograde, zaradi potreb pri gradnji gnezd pa uničujejo tudi okrasne grme in drevesa. 

Pik orientalskega sršena je zelo boleč, zaradi alergične reakcije pa lahko povzroči tudi smrtno nevarne zaplete.

Prisoten tudi azijski sršen

Predvsem čebelarje pa skrbi vse pogostejša prisotnost azijskega sršena. V tem primeru pa gre za invazivno vrsto, ki je leta 2004 s tovorom iz jugovzhodne Azije prispela v južno Francijo. Od tam se je nato razširila na Portugalsko, Španijo, Belgijo, Nemčijo in tudi Italijo, pravi Rita Cervo, izredna profesorica Oddelka za biologijo na Univerzi v Firencah. Trenutno se po njenih besedah pojavlja v italijanskih deželah Ligurija, Piemont, Toskana in Emilija - Romanja. 

Ker gre za invazivno vrsto, v Italiji od leta 2016 deluje nevladna organizacija StopVelutina za omejevanje in obvladovanje prisotnosti azijskega sršena v Italiji. 

Azijski sršen je doma na območjih Kitajske, Indije, Indonezije in Tajvana. Je zelo agresiven plenilec drugih žuželk, še posebno opraševalcev in družin medonosnih čebel. V Evropi predstavlja tujerodno vrsto, ogroža biotsko raznovrstnost in je eden najbolj nevarnih sovražnikov medonosnih čebel.

Azijski sršen je edini sršen, ki ima popolnoma črno žametno oprsje. Na črnem zadku ima eno samo široko oranžno progo na četrtem zadkovem obročku in nežno rumeno progo na prvem obročku. Črna glava ima oranžni prednji del. Velik je od 17 do 32 milimetrov. Zaradi rumenih spodnjih delov nog mu pravijo tudi rumenonogi sršen. Gradijo velika gnezda na težje dostopnih krajih, zato jih ljudje tudi pozneje opazijo.

Sršeni so izredno prilagodljivi na različne okoljske spremembe, zato se zelo hitro razmnožujejo in širijo na velike razdalje.