Italija odprla migrantski taborišči v Albaniji: 'To je nevaren precedens'

Italijanski veleposlanik v Albaniji Fabrizio Bucci je dejal, da so centri za namestitev ljudi pripravljeni, ni pa še pojasnil, kdaj bodo vanje prispeli prvi migranti. "Od danes sta oba centra pripravljena in delujeta," je Bucci povedal novinarjem v pristanišču Shëngjin na albanski jadranski obali.

V skladu s pogoji kontroverznega dogovora, ki so ga kritizirale številne skupine za človekove pravice, EU pa ga je tiho potrdila, bodo do 3000 moških na mesec odpeljali v centre, medtem ko bodo njihove prošnje za azil obravnavali v Italiji. Otroke, ženske in ranljive posameznike bodo še vedno odpeljali v Italijo.

Sporazum sta novembra lani podpisala italijanska premierka Giorgia Meloni in njen albanski kolega Edi Rama. Melonijeva je takrat dejala, da bo v zameno za albansko podporo centrom naredila vse, kar je v njeni moči, da podpre pristop Albanije k EU.

Melonijeva, ki je pred nastopom na položaj predsednice vlade dejala, da bi morala Italija vrniti ljudi v domovino in nato "potopiti čolne, ki so jih rešili", sedaj pravi, da je načrt nujen za zmanjšanje prihodov po morju. "Najboljša posledica tega projekta je, da lahko predstavlja učinkovito orodje odvračanja za nezakonite migrante, ki so namenjeni v Evropo," je junija dejala Melonijeva in dodala, da bi "sporazum lahko posnemali v številnih državah ter da bi lahko postal del strukturne politike EU" za rešitev migracijske krize.

Centra v Albaniji sta Italijo stala 670 milijonov evrov. Oba sta pod upravo in nadzorom Rima, medtem ko bodo Albanski organi zagotavljali zunanjo varnost objektov. Eden se nahaja v kraju Shëngjin, 75 kilometrov severno od prestolnice Tirana, drugi pa v bližini nekdanjega vojaškega letališča Gjadër.

Melonijeva je dejala, da bodo uradniki skušali prošnje za azil obravnavati v 28 dneh, kar je veliko hitreje od večmesečnih postopkov, ki se trenutno odvijajo v Italiji. Albanija bo obravnavala le prošnje ljudi iz držav, ki jih je Italija označila za varne. Ta seznam se je nedavno razširil s 15 držav na 21. Posodobljeni seznam med drugim vključuje Bangladeš, Egipt, Slonokoščeno obalo in Tunizijo. Lani se je iz teh držav v Italijo podalo 56.588 ljudi.

Po navedbah Guardiana se pričakuje, da bo velika večina prošenj zavrnjena, saj države, iz katerih prihajajo prosilci, veljajo za varne, kar samodejno omejuje možnosti za dodelitev azila. Tisti, katerih zahteve bodo zavrnjene, bodo pridržani pred morebitno vrnitvijo v domovino. Tiste, katerih prošnje bodo sprejete, pa bodo odpeljali v Italijo.

Melonijeva se sicer že dolgo zavzema, da bi druge evropske države prevzele večji del migrantskega bremena. 

Na drugi strani humanitarni delavci ostro kritizirajo italijansko-albanski sporazum in izražajo skrb, da se bodo centri hitro napolnili z ljudmi, ki bodo čakali na vrnitev v domovino. Mednarodna nevladna organizacija Zdravniki brez meja opozarja, da gre dogovor korak dlje od prejšnjih sporazumov med državami EU in državami nečlanicami, kot so Turčija, Libija in Tunizija. "Cilj ni več le odvračanje od zapuščanja domovine, ampak dejavno preprečevanje ljudem, da bi pobegnili iz svojih držav, in tistim, rešenim na morju, preprečevanje varnega in hitrega dostop do evropskega ozemlja," so dejali v izjavi.

Riccardo Magi, predsednik levičarske stranke Več Evrope, je vlado obtožil, da "ustvarja nekakšen italijanski Guantanamo". "Zunaj vseh mednarodnih standardov, zunaj EU, brez možnosti spremljanja statusa pridržanja ljudi, zaprtih v teh centrih. Italija ne more kar prepeljati ljudi, rešenih na morju, v državo, ki ni članica EU, kot da bi šlo za pakete ali blago."

Agencija ZN za begunce, ki je izrazila resno zaskrbljenost glede dogovora, je sporočila, da bo spremljala prve tri mesece delovanja sporazuma. UNHCR pa pravi, da ni podpisnik sporazuma, ohranja zadržke in zahteva pojasnila o tem, kako se bo dogovor izvajal. Vendar pa je agencija sporočila, da se strinja, da bo opravljala vlogo opazovalke, ki bo pomagala "varovati pravice in dostojanstvo" tistih, ki bodo tam pridržani. Nekateri v Albaniji dogovor vidijo kot povrnitev usluge Italiji, ki je po padcu komunizma leta 1991 sprejela tisoče Albancev. 

V komisariatu Sveta Evrope za človekove pravice pa menijo, da bi lahko sporazum pomenil nevaren precedens. "Čezmejni prenos odgovornosti s strani nekaterih držav tudi spodbuja druge, da storijo enako, kar tvega ustvarjanje učinka domin, ki bi lahko spodkopal evropski in svetovni sistem mednarodne zaščite," so zapisali.