Italija bi povečala kopenske sile, Francija pospešila pomoč Ukrajini

Italijanska vlada premierke Giorgie Meloni razmišlja o povečanju kopenskih sil za od 30.000 do 40.000 dodatnih vojakov. Cilj je povečati obrambne zmogljivosti Italije in doseči prag približno 135.000 vojakov brez rezervistov.

Povečanje vojske naj bi v skladu z varnostnim načrtom, ki ga po navodilih obrambnega ministra Guida Crosetta pripravlja generalštab italijanske vojske, dosegli v obdobju od petih do osmih let. Dolge časovne okvire so predvideli ne le zaradi usposabljanja ljudi, temveč tudi zaradi dobavnih verig, ki jih je treba znova vzpostaviti, pisanje časnikov povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

Sredstva za financiranje bi lahko zagotovili iz programa EU za ponovno oborožitev, ki ga je spričo vse bolj zaostrenih geopolitičnih razmer v začetku tedna predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Z načrtom za ponovno oborožitev Evrope želi Bruselj mobilizirati okoli 800 milijard evrov naložb v obrambo. Med drugim vključuje predlog za vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil za povečanje naložb v obrambo v desetletju.

Italija po poročanju La Stampe razmišlja tudi o napotitvi vojakov na misijo v Ukrajini. To ne bi bila misija v okviru Združenih narodov, temveč bi jo vodila Turčija, v njej pa bi sodelovale tudi države, ki niso članice EU, pojasnjuje časnik.

Francija želi pospešiti dobavo vojaške pomoči Ukrajini

Francija želi spričo ameriške prekinitve pomoči Ukrajini pospešiti dostavo vojaške opreme in streliva Kijevu, je dejal francoski obrambni minister Sebastien Lecornu. Pomoč bo po njegovih besedah vključevala dobavo starejše opreme francoske vojske Ukrajini.

Da bi pospešili podporo ukrajinskim silam v boju proti ruski agresiji, bodo Kijevu dobavili starejšo opremo francoske vojske, vključno s tanki AMX-10RC in bojnimi oklepnimi vozili, je za današnjo izdajo časnika La Tribune povedal Lecornu.

Kot je ob tem pojasnil, bo Francija letos Kijevu namenila nov sveženj pomoči v vrednosti 195 milijonov evrov, ki bo financiran z uporabo obresti od zamrznjenega ruskega premoženja.

S tem bodo omogočili dobavo topniških granat kalibra 155 milimetrov in drsnih bomb AASM, s katerimi so opremljena bojna letala mirage 2000. Te je Francija začela Ukrajini dobavljati prejšnji mesec.

Francija se je po spremembi zunanje politike ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom glede Ukrajine dejavneje vključila v pogovore z evropskimi zaveznicami in drugimi državami o okrepitvi podpore Kijevu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru državljanom ta teden Rusijo opisal kot grožnjo za Evropo, pri čemer je omenil možnost razširitve francoske jedrske zaščite in napotitve evropskih vojakov v Ukrajino, da bi zagotovili spoštovanje morebitnega mirovnega dogovora.

Britanski kralj v luči negotovih časov pozval k enotnosti

Britanski kralj Karel III. je pozval k enotnosti v negotovih časih sredi diplomatskih prizadevanj Združenega kraljestva, da posreduje med ZDA in evropskimi zavezniki glede Ukrajine. Razlike med narodi bi morale biti vir moči, je dejal kralj v poslanici pred dnevom skupnosti Commonwealtha, katere odlomke so objavili v soboto.

Karel je pred dnevom Commonwealtha, ki ga bodo obeležili v ponedeljek, pozval k enotnosti in gradnji mostov v teh, kot je dejal, negotovih časih mednarodnih napetosti, poroča britanski BBC.

V tradicionalni poslanici je kralj poudaril pomen skupnosti narodov Commonwealtha v "duhu podpore in, kar je ključnega pomena, prijateljstva", je razvidno iz odlomkov, ki so jih objavili v soboto zvečer. Njegovo poslanico bodo v celoti objavili v ponedeljek. Razlike bi morale biti vir moči in priložnost za učenje, ne problema, je še dejal Karel, ki je na čelu združenja 56 držav, večinoma nekdanjih britanskih kolonij.

Po tradiciji je vloga britanskega monarha politično nevtralna. Toda v zadnjih dneh se je Karel vključil v diplomatske pogovore v prizadevanjih Londona ublažiti napetosti med ZDA, Evropo in Ukrajino.

Velika Britanija in evropske države si prizadevajo pokazati enotno stališče po nenadnem umiku podpore ameriškega predsednika Trumpa Ukrajini, ki se že več kot tri leta bori proti ruski agresiji. Kralj je pred tednom dni gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na svojem zasebnem posestvu, predsednika Trumpa pa povabil na zgodovinski drugi državniški obisk.

Britanski premier Keir Starmer je preteklo nedeljo pripravil srečanje več evropskih in drugih voditeljev o podpori Ukrajini. Pri tem je napovedal t.i. koalicijo voljnih, za sodelovanje v njej pa je po navedbah britanskih uradnikov zainteresiranih približno 20 držav. Gre večinoma za partnerje iz Evrope in skupnosti Commonwealth.

Dan Commonwealtha tradicionalno zaznamujejo z bogoslužjem v Westminstrski opatiji v Londonu, letos pa se ga bosta udeležila kralj Karel in kraljica Camilla skupaj z valižanskim princem Williamom in princeso Kate, poroča BBC.